Povzetek
Charles Henry Watson je bil v Avstraliji rojen pastor Cerkve adventistov sedmega dne in edini predsednik Generalne konference (1930–1936), ki ni prihajal iz Severne Amerike v prvem stoletju obstoja Cerkve. Rojen je bil leta 1877 v Avstraliji in je služil kot predsednik Avstralske zveze in Avstralsko-azijske divizije, preden je bil na zasedanju v Saint Louisu maja 1930 imenovan za predsednika Generalne konference. Njegov šestletni mandat je cerkev popeljal skozi najhujše obdobje Velike depresije – vključno s temnimi leti, ko so bile adventistične misije zaradi pomanjkanja sredstev skorajda prisiljene prenehati z delovanjem. Umrl je leta 1962.
Od Avstralije do Generalne konference (1877–1930)
Glede na Enciklopedijo adventistov sedmega dne (in adventistične zapise) se je Watson rodil v Avstraliji leta 1877 in se povzpel po hierarhiji Avstralske zveze. Bil je predsednik Avstralazijske divizije, preden je bil na zasedanju Generalne konference leta 1930 v Saint Louisu izvoljen za naslednika W. A. Spicerja kot svetovni predsednik Cerkve.
V knjigi Ellen G. White Visions Recorded in the Words of Seventh-day Adventists je naveden kot enajsti predsednik Generalne konference – edini v prvem stoletju cerkve, ki ni prihajal iz Severne Amerike, in edini, ki je vodil svetovno delo na podlagi izkušenj iz avstralsko-azijskega območja.
Predsednik Generalne konference (1930–1936)
Na zasedanju odbora Generalne konference, ki je potekalo od 13. do 16. oktobra 1931 v Omahi v Nebraski, je Watson predsedoval pomembnemu nemško-ameriškemu posvetovanju o cerkveni upravi: »C. H. Watson, predsednik Generalne konference, je deloval kot predsednik« (Ellen G. White v Evropi, str. 293, odstavek 1).
Jesenski svet izvršnega odbora Generalne konference leta 1932, ki je potekal v Battle Creeku od 18. do 26. oktobra, je uradno sprejel pismo adventističnim vernikom v Evropi glede stališča cerkve do duhovnih darov. Pismo sta podpisala Watson in tajnik C. K. Meyers. V knjigi Testimony of Jesus je zapisano: »Zadnja izjava, ki jo bomo podali glede stališča Cerkve o temi duhovnih darov, je sklep, ki ga je sprejel jesenski svet Generalne konference, ki je potekal v Battle Creeku v Michiganu od 18. do 26. oktobra 1932. Za sprejetje s strani tega sveta je bilo pripravljeno pismo, naslovljeno na Cerkev v Evropi« (Testimony of Jesus, str. 47, odstavek 3). V istem odstavku je dodano: »To pismo, podpisano s strani C. H. Watsona in C. K. Meyersa, predsednika oziroma tajnika Generalne konference, je bilo poslano našim vernikom v Evropi« (Testimony of Jesus, str. 47, odstavek 3).
V isti knjigi je opisana vloga Watsona pri urejanju finančnega poravnave literarne zapuščine Ellen White: »Kaj je bilo storjeno glede dolgov, ki jih je zapustila gospa E. G. White? So bili ti dolgovi poravnani? Kako so bili poravnani? To so nekatera vprašanja, ki so prišla s terena k starešini C. H. Watsonu, ko je bil predsednik Generalne konference« (Testimony of Jesus, str. 126, odstavek 3).
Smrt (1962)
Po podatkih iz Enciklopedije adventistov sedmega dne je Watson umrl leta 1962 v Avstraliji v starosti petinosemdeset let.