Povzetek
William Ambrose Spicer je bil urednik, misijonski upravitelj in predsednik Generalne konference adventistov sedmega dne, ki je leta 1922 nasledil A. G. Daniellsa in služboval do leta 1930. Rojen 19. februarja 1865 v Freebornu v Minnesoti, se je povzpel po uredniških stopnicah – najprej v časopisu Review and Herald v najstniških letih, nato kot tajnik za misijsko delo v tujini, potem pa kot predsednik – in posvetil svoje življenje gradnji infrastrukture za svetovno misijsko delo Cerkve. Umrl je v svojem domu v Takoma Parku v Marylandu 17. oktobra 1952 v starosti sedeminosemdeset let.
Uredniški začetki (1880-ta leta)
Prva ohranjena omemba mladega Spicerja s strani Ellen White je iz leta 1887, ko je bil pisar v njenem uradu. 12. maja 1887 je po zaključku dolgega pisma D. M. Canrightu napisala: »Naj povem, da je moje pismo Canrightu prepisal brat Spicer na debel papir za prepisovanje« (Manuscript Releases, Letter 51c, 1887, odstavek 5).
Sekretar za misijsko delo v tujini (1893–1903)
Marca 1891 je Spicer na zasedanju Generalne konference govoril o delu v Veliki Britaniji in njenih kolonijah. Dnevni bilten Generalne konference z dne 12. marca 1891 navaja: »V sredo zjutraj ob 9. uri je starešina H. P. Holser zaradi slabega zdravja prosil, da ga oprostijo govora o delu v Rusiji, zato sta to uro zapolnila brat W. A. Spicer in starešina S. N. Haskell z govorom o delu v Angliji in britanskih kolonijah. O napredku dela v Angliji je brat Spicer govoril naslednje« (General Conference Daily Bulletin, 12. marec 1891, stran 76.1).
Do leta 1893 je bil izbran za tajnika za zunanje misije. Dnevni bilten Generalne konference z dne 5. marca 1893 navaja prošnjo D. A. Robinsona, naj se Spicer vrne v London, da bi pomagal E. J. Waggonerju pri reviji Present Truth: »D. A. Robinson je spregovoril o imenovanju W. A. Spicerja za tajnika za zunanje misije in prosil, naj se to ponovno preuči, saj je želel, da Generalna konferenca pošlje brata Spicerja nazaj v London, da bi pomagal dr. Waggonerju pri uredniškem delu za revijo Present Truth, za katero je bilo glasovano, da se spremeni v tedenski časopis« (General Conference Daily Bulletin, 5. marec 1893, stran 475.28).
Spicer je nekaj let delal pri reviji Present Truth v Londonu, preden se je vrnil v pisarne Generalne konference.
Nasvet Ellen White (1902)
Leta 1902 je Ellen White napisala pismo, v katerem je Spicerja (poleg C. H. Lanea) imenovala kot enega od tistih, ki potrebujejo »preoblikovanje značaja« – nasvet, podan v ljubezni in ne kot kritika: »Prosim te, kot nekoga, ki ima globok interes za tvojo dušo, da iščeš Gospoda in da spodbujaš brata Lanea in brata Spicerja, naj ga iščeta. Vsi naši duhovniki potrebujejo ponovno spreobrnjenje, preoblikovanje značaja. Naj se vaše težnje dvignejo višje in še višje. Zaprite okna duše, usmerjena proti zemlji, in jih odprite proti nebu« (Manuscript Releases, Pismo 175, 1902, odstavek 14).
Predsednik Generalne konference (1922–1930)
Glede na »Enciklopedijo adventistov sedmega dne« (in zgodovinske zapise) je Spicer leta 1922 nasledil A. G. Daniellsa na mestu predsednika Generalne konference in to funkcijo opravljal dva zaporedna mandata – od leta 1922 do 1930. Pod njegovim vodstvom se je svetovna misija cerkve razširila po Afriki, Aziji, Latinski Ameriki in Južnem Pacifiku, Generalna konferenca pa je bila reorganizirana, da bi se prilagodila vse večji kompleksnosti svojega globalnega dela. Bil je plodovit pisec in avtor več knjig, med drugim Beacon Lights of Prophecy, Our Story of Missions, The Hand That Intervenes in The Gospel in All Lands.
Zadnja leta (1930–1952)
Po odhodu s predsedniškega mesta Generalne konference leta 1930 je Spicer nadaljeval z uredniškim delom in obsežno pisal za Review and Herald ter druge publikacije. Umrl je v svojem domu v Takoma Parku v Marylandu 17. oktobra 1952 v starosti sedeminosemdeset let.