Povzetek
Frederick Wheeler je bil prvi posvečen milleritski duhovnik, ki je sprejel sedmi dan kot soboto – in zato, po kasnejši oceni Loughborougha, »prvi duhovnik Cerkve adventistov sedmega dne«. Rojen je bil 12. marca 1811 v Actonu, Massachusetts, leta 1840 je bil posvečen v Metodistični episkopalni cerkvi, leta 1842 pa je sprejel adventno sporočilo Williama Millerja. Spomladi leta 1844 – v prisotnosti Rachel Oakes (kasneje Preston) pri mizi za obhajilo v Washingtonu, New Hampshire – je sprejel soboto kot sedmi dan v tednu, do jeseni leta 1844 pa je s seboj privabil med 150 in 200 milleristov iz New Hampshira. Šestinšestdeset let je pridigal kot adventist, ki spoštuje soboto, v Novi Angliji, New Yorku in drugod. Umrl je leta 1910 v starosti devetindevetdeset let.
Družinsko ozadje in zgodnje duhovništvo (1811–1842)
Po podatkih iz Enciklopedije adventistov sedmega dne (Samuel Gomide) se je Wheeler rodil 12. marca 1811 v Actonu v Massachusettsu kot sin Theodoreja in Hannah Reed Wheeler. Njegov ded William Reed je med ameriško revolucijo med letoma 1775 in 1776 služil v kontinentalni pehoti.
Biografski oris Ellen G. White Estate v Letters and Manuscripts opisuje njegovo poroko in zgodnje duhovništvo: »Frederick Wheeler se je rodil v Actonu, Massachusetts, in se leta 1832 poročil z Lydio Proctor. Od približno leta 1838 do 1857 sta živela v Washingtonu, New Hampshire, ali v bližnjem Hillsboroughu. Okoli leta 1840 je bil Frederick Wheeler posvečen v duhovnika v Metodistični episkopalni cerkvi, leta 1842 pa je sprejel nauke Williama Millerja o drugem prihodu« (The Ellen G. White Letters and Manuscripts: Volume 1, str. 902, odstavek 5).
Prvi milleritski duhovnik, ki je sprejel soboto (pomlad 1844)
Isti biografski oris beleži Wheelerjevo posebno mesto v adventistični zgodovini: »Čeprav so razpoložljivi viri nekoliko protislovni, je po več pričevanjih Frederick Wheeler, milleritski adventistični pridigar iz New Hampshira, začel spoštovati soboto sedmega dne spomladi leta 1844 prek stika z Rachel Oakes, baptistko sedmega dne. Če je tako, je bil Wheeler prvi milleritski pridigar, ki je sprejel soboto, še pred T. M. Preblom, drugim milleritskim duhovnikom, ki je postal sobotar nekaj mesecev kasneje, avgusta 1844« (The Ellen G. White Letters and Manuscripts: Volume 1, str. 902, odstavek 4).
Loughboroughova knjiga Heavenly Visions ohranja Wheelerjev lastni opis spoštovanja sobote v prvi osebi, ki ga je narekoval v poznih letih: »Frederick Wheeler, prvi pastor adventistov sedmega dne, čeprav se ime te denominacije takrat še ni uporabljalo, je zapustil zapis o dejstvih glede svojega sprejetja sobote. Zapisano mi je bilo ob času Phelpsovega tabornega srečanja v New Yorku leta 1906.« (Heavenly Visions, str. 103, odstavek 8).
Loughborough ohranja tudi Wheelerjev spomin na hitro širjenje sobote v njegovem okrožju v okolici Washingtona skozi leto 1844: »Starešina Wheeler mi je povedal, da je na prvi soboti, ki jo je spoštoval, pridigal o temi sobote. Povedal mi je, da je še pred iztekom jeseni leta 1844 v Washingtonu (New Hampshire), Hillsdaleu, Newburyju in nekaterih drugih mestih v okolici soboto praznovalo od 150 do 200 ljudi« (Heavenly Visions, str. 105, odstavek 2).
Pol stoletja pridiganja (1851–1906)
Biografski oris Ellen G. White Estate povzema Wheelerjevo pol stoletja pridiganja: »Od okoli leta 1851 je Frederick Wheeler široko pridigal po vseh državah Nove Anglije. Leta 1857 se je družina preselila v Brookfield, New York, in v naslednjih treh ali štirih letih je nadaljeval s potujočim pridiganjem v državi New York.« (Pisma in rokopisi Ellen G. White: Zvezek 1, str. 903, odstavek 1).
Ellen White je leta 1875 zapisala ponovno srečanje z njim na taboru v Syracuseu v New Yorku: »Tu smo srečali starešino Wheelerja, s katerim sva se spoznala v New Hampshiru pred tridesetimi leti.« (Leta upokojitve, str. 16, odstavek 2). V istem odstavku je opisano tudi njeno občutje, da je med preživelimi veterani: »Moje srce se je ganilo, ko sem gledala te brate, ki so dolgo branili vero« (Leta upokojitve, str. 16, odstavek 2).
Kratko težko obdobje in okrevanje (1861–1867)
V biografskem orisu, ki ga je pripravil Ellen G. White Estate, je zabeleženo edino znano težavno obdobje v Wheelerjevem odnosu do zakoncev White in širše cerkve: »Edino znano težavno obdobje v odnosu med zakoncema White in Wheelerjem se je zgodilo v zgodnjih 60. letih 19. stoletja. Leta 1861 je Wheeler za nekaj časa zavrnil podporo Jamesu Whiteu pri njegovih prizadevanjih za organizacijo cerkve.« (The Ellen G. White Letters and Manuscripts: Volume 1, str. 903, odstavek 2). V istem odstavku je zabeleženo tudi njegovo poznejše spreobrnjenje: »Kasneje je spremenil mnenje in v reviji Review objavil »Izpoved«, v kateri je ponovno potrdil svoje prepričanje, da so vizije prišle od Gospoda.
Smrt (1910)
Po podatkih iz Enciklopedije adventistov sedmega dne je Wheeler umrl leta 1910 v starosti devetindevetdeset let. Preživel je skoraj vse svoje sodobnike millerite za pol stoletja ali več.