Povzetek
Thomas M. Preble je bil prvi ameriški adventistični pridigar, ki je sprejel sedmi dan kot soboto. Njegov esej z dne 13. februarja 1845 v reviji Hope of Israel z naslovom »Traktat, ki kaže, da je treba sedmi dan spoštovati kot soboto« je bil sredstvo, s katerim se je Joseph Bates prepričal o resnici sobote – in prek Batesa je sedmi dan prišel do Jamesa in Ellen White ter do vsega adventizma, ki spoštuje soboto. Rojen 13. julija 1810 v Ansonu v zvezni državi Maine, je bil pastor baptistične cerkve Free Will Baptist, ki je leta 1842 sprejel Millerjevo adventno sporočilo, leta 1844 pa soboto kot sedmi dan tedna pod vplivom pričevanja Rachel Oakes Preston in Fredericka Wheelerja v Washingtonu v zvezni državi New Hampshire. Kasneje je opustil soboto kot sedmi dan tedna, vendar je ostal adventno-krščanski pridigar do svoje smrti leta 1907.
Zgodnje življenje in služba v cerkvi Free Will Baptist (1810–1841)
Po podatkih iz Enciklopedije adventistov sedmega dne (Michael W. Campbell) se je Preble rodil 13. julija 1810 v Ansonu v zvezni državi Maine kot sin Motherwella in Susannah Preble. V mladosti je delal kot kmetijski delavec, pri šestindvajsetih letih pa se je vpisal na Parsonsfield Academy, kjer je dve leti študiral za duhovnika ( ) in začel pridigati. Bil je posvečen kot kalvinistični baptist, kasneje pa je postal baptist svobodne volje. 14. novembra 1837 se je poročil s Helen Mair Eaton. Imela sta eno hčerko, Susan Jennie.
Sprejem adventnega sporočila (1842–1843)
Po podatkih ESDA je Preble sprejel milleritsko adventno sporočilo v Nashui, New Hampshire, v začetku leta 1842 in je bil 15. februarja 1842 izobčen iz svoje baptistične skupnosti svobodne volje – le šest tednov po tem, ko je sprejel to doktrino. The Signs of the Times z dne 22. februarja 1843 poroča o njegovem preporodu v Nashui: »Delo v Nashui.— Brat Preble nas obvešča, da se zadeva tam razvija veličastno. V treh tednih je krstil petintrideset ljudi, mnogi drugi pa so obrnili svoje obraze proti Sionu. Število tistih, ki pričakujejo blagoslovljeno upanje veličastnega prihoda, je precej veliko, delo pa še naprej napreduje« (Signs of the Times, 22. februar 1843, stran 182.20).
Nekaj mesecev kasneje, v Signs of the Times z dne 7. junija 1843, je zapisano o njegovem potovanju po Mainu: »Brat Preble se je pravkar vrnil z dolgega potovanja po Mainu. Delal je sredi nasprotovanja z večjim uspehom, kot bi lahko razumno pričakoval. Njegovemu delu so sledile številne slavne preobrazbe, Bog je blagoslovil njegovo resnico in mnoge duše so se spreobrnile k Bogu. Veliko jih je tudi takih, ki živijo v nenehnem pričakovanju Kristusovega slavnega prihoda. Brat Preble je zdaj v Lowellu in se bo odzival na povabila za predavanja o drugem prihodu« (Signs of the Times, 7. junij 1843, stran 106.16).
Sprejem sobote v Washingtonu, New Hampshire (1844)
V knjigi dr. Merlina Burta *Understanding Ellen White* (2015) – znanstveni publikaciji založbe Andrews University Press – je opisana veriga dogodkov, prek katere je sobota prišla v Preble: »Znanje o nauku o soboti sedmega dne so milleritskim adventistom v zgodnjih 40. letih 19. stoletja prvič prinesli baptisti sedmega dne. V začetku leta 1844 je v Washingtonu, New Hampshire, Rachel Oakes (kasneje Preston), baptistka sedmega dne, adventistom v svoji okolici predstavila soboto.« (Understanding Ellen White, str. 110, odstavek 1). Isti odstavek nadaljuje: »V letih 1844 in 1845 sta dva duhovnika v okolici Washingtona v New Hampshiru, Frederick Wheeler in Thomas Preble, sprejela to doktrino in začela širiti svoja stališča.« (Razumevanje Ellen White, str. 110, odstavek 1). In isti odstavek nadaljuje verigo: »Tako je to prišlo na ušesa Josepha Batesa, ki je kasneje skupaj z Jamesom in Ellen White postal eden od ustanoviteljev Cerkve adventistov sedmega dne« (Razumevanje Ellen White, str. 110, odstavek 1).
J. N. Andrews v delu History of the Sabbath and First Day ohranja pomen Prebleove vloge: »Od tu je v letu 1844 več adventističnih duhovnikov sprejelo resnico o soboti. Eden od njih je bil starešina T. M. Preble, ki mu pripada čast, da je to veliko resnico prvi predstavil adventistom prek tiskanih medijev. Njegov esej je bil datiran s 13. februarjem 1845. Na kratko je predstavil trditve o biblijskem sobotu in pokazal, da ga ni spremenil Odrešenik, ampak velika odpadništvo« (History of the Sabbath and First Day, str. 501, odstavek 1).
Batesovo spreobrnjenje prek Preblovega traktata (1845)
Joseph Bates je prebral Preblov članek v reviji Hope of Israel in to je bil trenutek, ki je soboto prinesel ustanovitelju gibanja adventistov sedmega dne. Knjiga The Seventh-day Sabbath, a Perpetual Sign ohranja Batesovo lastno pričevanje v prvi osebi: »Šele pred približno šestnajstimi meseci sem prebral članek, objavljen v Hope of Israel, ki ga je napisal spoštovan brat T. M. Preble iz Nashue, in ko sem ga prebral ter primerjal z Biblijo, me je prepričal, da nikoli ni bilo nobene spremembe. Zato je bil sedmi dan sobota in Bog je od mene, tako kot od njega, zahteval, da ga posvetim« (The Seventh-day Sabbath, a Perpetual Sign, str. 40, odstavek 2).
Batesova brošura priznava zgodovinski oris, ki ga je črpal iz Preblovega eseja: »Ker ti dve knjigi nista v mojem dosegu, sem izvlekel iz T. M. Preblove brošure o soboti« (The Seventh-day Sabbath, a Perpetual Sign, str. 41, odstavek 2).
Poznejša leta in smrt (1845–1907)
Po podatkih ESDA je Preble sčasoma opustil soboto sedmega dne in se vrnil k stališču adventistov prvega dne ter postal adventistični duhovnik. Nadaljeval je s pridiganjem o sporočilu o ponovnem prihodu, vendar je postal javno sovražen do adventistov sedmega dne. V knjigi Replies to Elder Canright’s Attacks on Seventh-day Adventists (1895), skupnem delu G. I. Butlerja in Uriaha Smitha, je zabeležena zgodovinska ironija te poti: »On predstavlja starešini T. M. Preblea in J. B. Cooka, ki sta sabat spoštovala le kratek čas, nato pa sta ga opustila, kot prava očeta in ustanovitelja sedanjega adventističnega gibanja sedmega dne« (Replies to Elder Canright’s Attacks on Seventh-day Adventists, str. 10, odstavek 1). T. M. Preblea in J. B. Cooka, ki sta kratek čas spoštovala soboto, nato pa sta jo opustila, kot prava očeta in ustanovitelja sedanjega gibanja adventistov sedmega dne« (Odgovori na napade starešine Canrighta na adventiste sedmega dne, str. 32, odstavek 2).
Po podatkih iz Encyclopedia of Seventh-day Adventists je Preble umrl leta 1907 v starosti šestindevetdeset let.