Povzetek
John Gottlieb Matteson je bil pionirski misijonar Cerkve adventistov sedmega dne v Skandinaviji ter dansko-ameriški duhovnik, urednik in pevec gospelov. Rojen je bil 2. aprila 1835 v Langelandu na Danskem, leta 1854 se je s svojo družino izselil v Ameriko, leta 1859 se je spreobrnil v krščanstvo, leta 1862 je bil posvečen v baptističnega duhovnika, leta 1863 pa je sprejel soboto kot dan počitka. Izdelal je prvo adventistično literaturo v dansko-norveškem jeziku – začenši z Liv og Død (Življenje in smrt) leta 1867 – in se leta 1877 vrnil na Dansko kot prvi adventistični misijonar v Skandinaviji. Umrl je v Battle Creeku 30. marca 1896 v starosti šestdesetih let.
Od Langelanda do Wisconsina (1835–1863)
Po podatkih iz Enciklopedije adventistov sedmega dne (Yvonne Johansson Öster) se je Matteson rodil 2. aprila 1835 v Langelandu na Danskem. Leta 1854 je emigriral v Združene države Amerike s starši, dvema sestrama in skupino dvajsetih drugih – Matteson je bil njihov vodja zaradi svojega znanja angleščine. Družina se je naselila v New Denmarku, okrožje Brown, Wisconsin. Leta 1859 se je spreobrnil v krščanstvo, leta 1860 vstopil na Douglas Baptist Theological College v Chicagu in bil leta 1862 posvečen v baptističnega duhovnika. Poročil se je z Anno Sivertsen iz Tromsöja na Norveškem. Leta 1863 je v Poy Sippiju v Wisconsinu od svojega soseda P. H. Cadyja izvedel za sedmi dan kot soboto; po šestmesečni seriji srečanj, na katerih je pojasnjeval novo prepričanje, je celotna njegova baptistična skupnost – razen ene družine – postala sabatarijanska adventistična.
Prva dansko-norveška brošura – Liv og Død (1867)
Loughboroughova knjiga Great Second Advent Movement opisuje začetke adventističnega založniškega dela v skandinavskih jezikih: »Leta 1866 se je starešina John Matteson obrnil na vodstvo uredništva Review and Herald, da bi ugotovil, ali bi za Skandinavce natisnili brošure in traktate v njihovem jeziku. Obvestili so ga, da jim to zaradi pomanjkanja sredstev v uredništvu ni mogoče; vendar so v Wisconsinu in Minnesoti živeli ljudje njegove narodnosti, ki so si tako močno želeli, da bi bila resnica natisnjena v njihovem maternem jeziku, da so, čeprav so živeli v skromnih razmerah in jih je bilo manj kot petdeset, zbrali 1.000 dolarjev v gotovini in mu jih za ta namen izročili« (The Great Second Advent Movement, str. 413, odstavek 3).
V istem odstavku je opisano, kako je Matteson odboru za publikacije na glas prebral svoj dansko-norveški rokopis v angleščini: »S tem denarjem in količino lepo pripravljenega rokopisa je starešina Matteson prišel v Battle Creek in ponovno zaprosil za tiskanje knjig. Ker je bil pripravljen odgovoriti na prej izražene ugovore, so mu ugodili, in 18. marca 1867 je začel brati svoj rokopis z naslovom » «, pripravljen za njegovo knjigo »Liv og Dog« (Življenje in smrt), starešini J. N. Andrews in meni, ki sva bila takrat člana odbora za publikacije. Z drugimi besedami, v angleščini nama je povedal, kaj je v njegovem rokopisu pisalo v dansko-norveškem jeziku« (The Great Second Advent Movement, str. 413, odstavek 3).
Mattesonov sen in Ellen Whiteova vizija (1860-ta leta)
V temnem obdobju svojega služenja – Ellen White je bila tako obupana, da je možu povedala, da se »boji, da bo postala nevernica« – je prišlo pismo od Johna Mattesona iz Wisconsina, v katerem je opisal sanje. V knjigi Testimonies for the Church, 1. zvezek, je ta trenutek zabeležen: »Imeli smo sestanke v Bushnellu, vendar sem možu povedala, da ne morem iti. Kmalu se je vrnil s pošte s pismom brata Mattesona, v katerem je opisal naslednji sen« (Testimonies for the Church, 1. zvezek, str. 596, odstavek 3).
Odgovor Ellen White v istem zvezku: »Ta sanje so mi dale nekaj spodbude. Imela sem zaupanje v brata Mattesona. Preden sem ga videla s svojimi fizičnimi očmi, mi je bil njegov primer prikazan v videnju« (Testimonies for the Church, vol. 1, str. 599, odstavek 1). V istem odstavku je dodala: »Brat Matteson mi je bil prikazan kot človek, ki je bil ponižen in ki bi bil, če bi ohranil svojo predanost, primeren za to, da duše usmerja k Božjemu Jagnjetu.« (Testimonies for the Church, vol. 1, str. 599, odstavek 1).
Misija v Skandinaviji (1877–1896)
Loughboroughova knjiga Great Second Advent Movement opisuje začetek misije v Skandinaviji: »Misijo med skandinavskim ljudstvom je leta 1887 začel starešina John Matteson. 6. junija je prispel v Vejle na Jutlandu na Danskem. Ko je odšel v to državo, je bilo nekaj ljudi, ki so začeli spoštovati soboto po branju časopisov in traktatov, ki so jim jih poslali prijatelji iz Amerike« (The Great Second Advent Movement, str. 413, odstavek 1). (Loughboroughov tekst navaja leto 1887, vendar je po podatkih ESDA dejanski odhod potekal leta 1877.)
Po podatkih ESDA je Matteson v Skandinaviji v Christianii (Oslo) na Norveškem ustanovil dansko-norveško revijo Tidernes Tegn (Znaki časa), ustanovil skupnosti in konference za spoštovanje sobote na Danskem in Norveškem, leta 1880 organiziral dansko-norveško konferenco ter prevedel več knjig Ellen White v dansko-norveški jezik. Leta 1888 se je vrnil v Ameriko v slabem zdravstvenem stanju in nadaljeval uredniško delo v Battle Creeku.
Smrt (1896)
Po podatkih iz Enciklopedije adventistov sedmega dne je Matteson umrl 30. marca 1896 v Battle Creeku v Michiganu v starosti enainšestdeset let.