Duh preroštva. – št. 1

TAM1897 D 2.2Pridiga, podana v torek dopoldne, 9. februarja 1897 Objavljeno v General Conference Daily Bulletin, 12. februarja 1897, letnik 1, št. 1, str. 2–6.

TAM1897 D 2.3MISLIM, da ni nikogar v tej dvorani, ki ne bi mislil, da resnično verjame v Duha preroštva; to pomeni, da Duh preroštva pripada cerkvi – temu sporočilu, kot se razodeva skozi sestro White, in da se v te stvari verjame, vsaj navidezno, kar zadeva idejo in Sveto pismo, ki dokazuje, da so takšne stvari del tega dela. A težava ni v tem, saj smo zdaj v težavah. Če tega ne vemo, smo v veliko slabšem položaju, kot če bi bili v težavah in bi to vedeli. In še več, Božja stvar, pa tudi vi in jaz, smo v takšnih težavah, da nam vsak dan grozi, da bomo povzročili Božjo jezo, ker smo tam, kjer smo. Gospod nam to pove več kot enkrat, pove nam, kako smo prišli do tega, in nam pove, kako se iz tega rešiti. Edino, kar vam lahko tukaj svetujem, je, da preučujete Duha preroštva in iz njega izluščite tisto, kar potrebujete.

TAM1897 D 2.4To je le ena od izjav, ki so bile podane. Ker poznam te izjave in jih poznam že nekaj časa, bi bil vesel, če bi ostal doma in tam nadaljeval z delom, saj je treba storiti toliko in je vključenih toliko ljudi. Bog poziva k številnim spremembam med možmi, ki so tvorili odbore, svete, komisije itd., in prav ti moški, ki sestavljajo te odbore, svete in komisije, so tisti, ki so se zbrali tukaj in na katerih bo padla odgovornost za izvedbo teh sprememb. Kako naj ti možje izvedejo spremembe, v katere so sami vpleteni, če se najprej ne spremenijo sami? Edini način, da se sprememba uresniči, je, da se spremenijo ti možje. V vseh, ki bodo to storili, bo deloval Bog, v vseh, ki tega ne bodo storili – kaj bo z njimi? Zato pravim, da smo danes v težavah. Ko nam Gospod pove, v kakšnih težavah smo, nam pove tudi, kako smo vanje prišli in kako se iz njih rešiti. Vse to izhaja iz neupoštevanja Pričevanj. Ko torej zaradi neupoštevanja Pričevanj zaidemo v težave, Pričevanja pa nam natančno povedo, kako se iz njih rešiti, in če sledimo pričevanju, ki nas iz njih vodi, bomo na pravi poti glede Pričevanj.

TAM1897 D 2.5Nimam vam česa očitati, saj sem v tem skupaj z vami. Gospod pravi, da je delo v težavah, in jaz sem del tega dela; pripadam mu, moje življenje je z njim tesno povezano, prav tako kot vaše; to je za nas vse. Ko je torej delo v težavah, smo v težavah tudi vi in jaz. Morda niste imeli osebno nobene neposredne povezave s koraki, ki so zadevo spravili v težave; vendar smo, ker smo del zadeve in ker je zadeva sama naše življenje, vseeno v težavah, ker je v njih zadeva. A Bog nam pove, kaj storiti, da se iz njih rešimo.

TAM1897 D 2.6Ne želim vam dati človeškega nasveta, ampak Gospodovega. Morda bomo videli imena ljudi, in če bo tako, se temu ne bom izogibal. Če bi bilo kakšno ime izpuščeno in ne bi bilo prebrano, pa vemo, kdo je, to še ne pomeni, da gre za napad na tega brata. Predpostavimo, da storim krivico in mi Gospod to pove v pričevanju. Ko to pričevanje pride do mene, se odvrnem od krivice, in vi ga lahko uporabite, kolikor hočete, pa ne bo proti meni; kajti nisem v njej, če sem se od nje odvrnil tako, da sem jo priznal in ravnal v skladu s tem.

TAM1897 D 3.1Pravzaprav je vprašljivo, ali sploh kdo v globini svojega srca najde vero v Pričevanja, dokler ne prejme enega, dveh ali treh in jih vseh sprejme; šele takrat bo precej prepričan, da verjame v Pričevanja, in ne prej, dokler ne bo imel takšne izkušnje. Začel bom in končal z Božjo besedo. Tukaj je nekaj, kar nam pove, kaj naj storimo, ko pridemo na takšna mesta, kot je tole: »Če je Gospod sredi vaših svetov, ko opazuje vaš red in ljubezen ter strah in vaše trepetanje ob njegovi besedi, potem ste pripravljeni nesebično opravljati njegovo delo.«

TAM1897 D 3.2Tukaj smo na zboru. Čeprav se po značaju razlikujemo, smo eno, če nas oblikuje isti Kristusov duh. Takrat se lahko cerkev dvigne jasna kot sonce opoldne in gre naprej strašna kot vojska z zastavami.

TAM1897 D 3.3Boga so izključili iz njegovega dela, iz vodenja njegovega dela na splošno, v delu državnih konferenc, svetih, odborih, cerkvah itd. Imeli smo lažne bogove, ker so ljudje postavili ljudi – in ljudje so dopustili, da so jih postavili – med Boga in delo. Bog bo v svoji zadevi deloval tako ali tako, in če se mu ne boste umaknili s poti ter mu dovolili, da dela po svoje, bo Božja jeza padla na tiste, ki mu stojijo na poti. Ljudje se zadržujejo – in dopuščajo, da jih zadržujejo – na mestih, s katerih bi se že zdavnaj morali umakniti. Če se mu bomo umaknili s poti in mu dovolili delati, bo delal z nežno roko. Ne želimo si biča iz vrvi. Bolje je, da nas to zdaj malo preseneti, kot da nas čez nekaj časa močno preseneti; in da nas v ljubezni opomni, kot da nadaljujemo, ne da bi vedeli te stvari, in da nas prisilijo, da zbežimo iz templja, kot so to storili tisti dan, ali da nas to popolnoma preseneti, ko ne bomo mogli ničesar storiti.

TAM1897 D 3.4Torej, če je Gospod sredi vaših svetov, ko opazuje vašo ljubezen in vaš strah ter vaše trepetanje ob njegovi besedi, potem ste pripravljeni opravljati njegovo delo; in on ne bo sodeloval pri nobenih nepravičnih poslih.

TAM1897 D 3.5Spet berem: »Človekova pot je v načrtovanju in spletkarjenju. Bog pa vcepi načelo.« In kjer je Bog vcepil načelo, sta naše življenje in dejanja skupaj preprosto izraz tega načela. Če pa Božjega načela ni, je tam načelo hudiča. »Okoliščine ne morejo uresničiti reform. Krščanstvo predlaga preobrazbo v srcu. Kar Kristus izvrši v notranjosti, se bo uresničilo pod vodstvom spreobrnjenega uma. Načrt, da bi začeli z zunanjostjo in poskušali delovati navznoter, je vedno propadel in bo vedno propadel.«

TAM1897 D 3.6Pričevanja ne morem uporabiti za nikogar drugega razen zase, saj jo je treba uporabiti v srcu in delovati od znotraj. Bog jo bo nato uporabil, kamorkoli bom šel. In enako velja za vse nas v zvezi s pričevanjem, ki pride do kogarkoli, na katerem koli srečanju, svetu ali zasedanju Generalne konference. Predsednik ne more uporabiti pričevanja, ki mu je bilo dano, po vsem področju. Mora ga sprejeti v svoji duši in se mu predati s telesom, dušo in duhom; šele takrat bo Jezus Kristus to pričevanje uporabil povsod, kamor koli gre predsednik. V njem je to živa stvar, in če gre naprej, Gospod to pričevanje uporabi, kjerkoli že je. Toda ljudje so poskušali uporabiti Pričevanja za druge, ne da bi bilo to pričevanje v njih samih živa stvar. To so poskušali znova in znova, in prav v tem je težava. Če pričevanja ne sprejme s telesom, dušo in duhom, tako da je načelo, ki je v njem, v njem živa stvar, ni pomembno, koliko tega pričevanja bere in ga uporablja za druge ljudi, saj bo njegov lastni vpliv deloval proti pričevanju, ki ga uporablja. Če namreč ne živi v njegovem življenju ter v vsem, kar pravi in počne, ga njegova dejanja uničijo. In prav to je povzročilo razmere, ki obstajajo zdaj. »Božja pot je, da človeku da nekaj, česar nima.« Moramo sprejeti tisto, česar nimamo, kar nam daje Bog, in to nas bo naredilo za moč v Gospodu. 2. Korinčanom 2,14: »Ali hvala Bogu, ki nam vsekdar zmago daje v Kristusu in vonjavo spoznanja svojega razodeva po nas na vsakem mestu.« Ko je to načelo prisotno, kjerkoli gremo, Bog govori; on govori. On razodeva spoznanje o sebi prek nas na vsakem mestu. Morda gre za poslovno transakcijo; to ni pomembno. Vse, kar počnemo, jih bo spominjalo na Boga, ko bomo odšli, zato on razodeva vonj svojega spoznanja prek nas na vsakem mestu.

TAM1897 D 3.7»Božja pot je, da človeka naredi za nekaj, kar ni;« da me naredi za nekaj, kar nisem. Ko torej pride do mene pričevanje, ki mi pravi, da nisem pravičen, je to pričevanje namenjeno temu, da me naredi za tisto, kar nisem – da me naredi pravičnega. Ne morem stati tam, kjer sem, in ga uporabiti; toda ko ga uporabim, bom tisto, kar nisem bil, in povsod, kamor grem, se lahko Bog razodene.

TAM1897 D 3.8»Človekova pot je, da si poišče udobno mesto ter se prepusti poželenju in sebičnim ambicijam. Božja pot je delovati v moči. On podeli milost, če bolnik spozna, da jo potrebuje. Človek se prepogosto zadovolji s tem, da se zdravi po metodah šarlatanstva, nato pa svoj način delovanja utemelji kot pravilen.« Božja pot je drugačna. Vsi smo bolniki, in če bi se tega zavedali, bi nam Bog dal potrebno zdravilo. Človek raje izbira šarlatanstvo in misli, da je njegov način dela pravilen; Bog pa namerava očistiti dušo. Janez 7,38: »Kdor veruje v mene, kakor pravi pismo, reke žive vode poteko iz telesa njegovega.« To je Božje kraljestvo v njem. »Dan za dnem ljudje razkrivajo, ali je Božje kraljestvo v njih. Če v njihovih srcih vlada Kristus, pridobivajo moč načel, moč in sposobnost, da stojijo kot zvesti stražarji, pravi reformatorji; kajti reforme ne more biti, če ni popolnega sodelovanja z Jezusom Kristusom. S pomočjo Kristusove milosti morajo ljudje uporabiti svoje od Boga dane sposobnosti, da se spremenijo. S tem samozatajevalnim ravnanjem, ki ga Gospod nebes gleda z odobravanjem, dosegajo zmage nad svojimi dednimi in pridobljenimi nagnjenji; nato, tako kot Daniel, puščajo na druge vtis, ki se nikoli ne bo izbrisal. Ta vpliv se bo razširil v vse dele sveta.«

TAM1897 D 4.1To je tisto pričevanje, na katerega sem se pred minuto skliceval. Ko sprejmete pričevanje in ga vnesete v svoje srce in življenje, vas to spremeni v nekaj, kar prej niste bili, in takrat je Božje kraljestvo v vas, pričevanje pa se bo razširilo v vse konce sveta. Morda nikoli ne boste zapustili svoje zvezne države. Kako bi se to potem sploh lahko zgodilo? Kamorkoli greste vi in kamorkoli grem jaz, Bog v srca vtisne vtise, ki se nikoli ne bodo izbrisali, in prek njih ustvarja še druge vtise in tako naprej. Človek se lahko proti temu otrdi, a vtis bo tam vseeno ostal; in ko boste ta vtis ustvarili vi, bo vedel, da prihaja od Gospoda. Saduceji niso verjeli v vstajenje, a so tudi rekli, da so na učencih spoznali, da so bili z Jezusom in se od njega učili po njegovi smrti. V svojih srcih so vedeli, da je vstal. Dejstvo je bilo tam, a jih to ni spreobrnilo. To je načelo, ki je v Svetem pismu. Iz pričevanja, napisanega leta 1896, berem: »Mnoge moške, ki so delovali kot svetovalci na sestankih upravnih odborov in svetov, je treba izločiti.« Opazite, piše »mnoge«. Skupaj jih ni prav veliko, tako da, ko se jih veliko izloči, jih ne more ostati veliko. »Njihovo mesto morajo zasedati drugi moški, saj njihov glas ni Božji glas. Njihovi načrti in zamisli niso v skladu z Božjim redom. Isti moški so ostali na položajih kot direktorji upravnih odborov, tako dolgo, da se pod njihovim lastnim vodstvom in po njihovih lastnih načinih namesto svetega ognja, ki ga je prižgal sam Bog, uporablja navaden ogenj. Ti moški se ne imenujejo več Izrael, ampak izpodrivalci.« Izpodrivalci namesto Izraela! V kakšnih hujših težavah bi lahko bili?

TAM1897 D 4.2Še enkrat, iz pričevanja, napisanega leta 1894: »Spremembe bi morale biti izvedene že davno. Bog želi, da cerkev odpravi svojo sramoto.« Tukaj so besede: »Isti možje ne smejo leto za letom sestavljati vašega upravnega odbora; spremembe bi morale biti izvedene že davno. Bog bi želel, da cerkev odpravi svojo sramoto; toda dokler se možje, ki so se počutili popolnoma sposobni delati brez sprejemanja Božjih nasvetov, leto za letom ohranjajo na položajih, tega ni mogoče storiti. To stanje prekvaša vsako vejo dela, ker možje ne čutijo potrebe po vodstvu Svetega Duha.«

TAM1897 D 4.3Kaj naj storimo? Bo Gospod zdaj dobil priložnost, da deluje? Ali mu bomo dovolili, da uresniči potrebne spremembe? Tega pričevanja ne smemo uporabiti tako, da bi prevzeli to delo in se nenadoma lotili sprememb. Moje srce mora biti pravo, preden lahko sodelujem pri kakršni koli spremembi. Storiti moramo to, da se predamo Bogu in mu nato dovolimo, da deluje skozi nas. Ni nam pomembno, kdo so ti ljudje, če je tam Bog.

TAM1897 D 4.4Ne smemo zdaj začeti iskati kandidatov, ki bi jih lahko postavili, ki bi jih podprli in vpeljali na položaje, ki jih zdaj zasedajo drugi; kajti takrat bi bili mi na teh mestih, oni pa bi bili zunaj, Gospod pa bi bil še vedno tako daleč kot prej. Težava je zdaj v tem, da je bil Gospod izključen. Če bi se zdaj sami vtihotapili na njihova mesta, bi Gospod še vedno ostal izključen, in stvar bi bila v še slabšem položaju kot prej. Toda to ni tisto, kar je potrebno. Tukaj ne sme biti politike; toda če je politika v nas, bo tudi tukaj in se bo tukaj pokazala. Če ima človek res politiko v sebi, je najboljše mesto, kjer jo lahko izraža, zunaj v odprtem svetu, med tistimi, ki so politiki in nič drugega, saj je tudi sam samo to; in če je ne izraža tam, jo bo izražal v cerkvi in tam širil le zlo in hudobijo. In seveda je bolje, da se takšno delo odvija v svetu kot v cerkvi. Zato nismo tukaj zaradi tega. Tu smo, da bi našli Boga in odprli svoja srca, da bi lahko zasedel mesto od središča do oboda, v vsaki misli, besedi in dejanju; in Bog ni politik; on je Bog. Naša naloga je, da iščemo Boga z vsem srcem, da bo Bog storil vse, kar je treba storiti; in storil bo, če mu bomo to dopustili. Dajte Bogu priložnost. Tisti, ki stojijo na poti, naj se umaknejo, mi ostali pa se ne postavljajmo na pot. Tako bo Bog lahko zavzel mesto, ki mu pripada.

TAM1897 D 5.1Nato nam je tu navedena zgodba o Nikodemu in Kristusu. Nikodem je bil voditelj v Izraelu, in piše, da »je Nikodem ponoči poiskal Jezusa in rekel: ›Rabi, vemo, da si učitelj, ki prihaja od Boga; kajti nihče ne more delati teh čudežev, ki jih delaš ti, razen če je Bog z njim.‹ Vse to je bilo res, kolikor je šlo, toda kaj je rekel Jezus? ›Odgovoril mu je in rekel: Resnično, resnično, ti pravim: Če se človek ne rodi ponovno, ne more videti Božjega kraljestva.‹ Tu je bil človek na visokem zaupnem položaju, človek, ki so ga spoštovali kot nekoga, ki je bil izobražen v judovskih običajih, človek, čigar um je bil poln modrosti. Resnično je imel izjemne sposobnosti. K Jezusu ni hotel iti podnevi, saj bi to vzbudilo govorice; za judovskega voditelja bi bilo preveč ponižujoče, če bi priznal, da simpatizira z zaničevanim Nazarečanom. Nikodem si misli: ›Sam se bom prepričal o poslanstvu in trditvah tega učitelja, ali je res luč, ki osvetljuje pogane, in slava Izraela.‹

TAM1897 D 5.2»Jezus Nikodemu dejansko reče: Ni polemika tista, ki ti bo pomagala. Niso argumenti tisti, ki bodo prinesli luč duši. Imeti moraš novo srce, sicer ne moreš razumeti nebeškega kraljestva. Ni večji dokaz, ki te bo pripeljal na pravo pot, ampak novi nameni, novi viri delovanja: moraš se ponovno roditi. Dokler se ta sprememba ne zgodi in vse ne postane novo, bodo tudi najmočnejši dokazi, ki bi jih lahko predstavili, neuporabni. Pomanjkanje je v tvojem lastnem srcu; vse se mora spremeniti, sicer ne moreš videti Božjega kraljestva.

TAM1897 D 5.3»To je bila za Nikodema zelo ponižujoča izjava, in z občutkom razdraženosti se je odzval na Kristusove besede z vprašanjem: ›Kako se lahko človek rodi, ko je že star?‹ Ni bil dovolj duhovno usmerjen, da bi razumel pomen Kristusovih besed. Toda Odrešenik ni odgovoril na argument z argumentom. Dvignil je roko v slovesni, mirni dostojanstvenosti in z večjo gotovostjo poudaril resnico: ‚Resnično, resnično ti pravim: Če se človek ne rodi iz vode in Duha, ne more vstopiti v Božje kraljestvo. Kar je rojeno iz mesa, je meso; kar je rojeno iz Duha, je Duh. Ne čudi se, da sem ti rekel: Morate se ponovno roditi. Veter piha, kamor hoče, in slišiš njegov šum, a ne veš, od kod prihaja in kam gre; tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.« Nikodem mu je rekel: »Kako je to mogoče?«

TAM1897 D 5.4»Nekateri žarki resnice so prodirali v um tega voditelja. Kristusove besede so ga napolnile s strahospoštovanjem in ga pripeljale do vprašanja: ›Kako je to mogoče?‹ Jezus mu je z globoko resnostjo odgovoril: ›Si učitelj Izraela in tega ne veš?‹ Njegove besede so Nikodemu posredovale lekcijo, da bi moral, namesto da bi se jezil nad jasnimi besedami resnice in se prepuščal ironiji, imeti veliko skromnejše mnenje o sebi zaradi svoje duhovne nevednosti. Vendar so bile Kristusove besede izrečene s tako slovesno dostojanstvenostjo, njegov pogled in ton pa sta izražala toliko ljubezni do njega, da se ni počutil užaljen, ko se je zavedel svojega ponižujočega položaja. Gotovo tisti, ki mu je zaupano skrbeti za verske interese ljudstva, ne bi smel biti neveden glede resnice, ki jo je zanje tako pomembno razumeti, kot je pogoj za vstop v nebeško kraljestvo. ›Resnično, resnično, ti pravim,‹ je nadaljeval Jezus, ›govorimo, kar vemo, in pričujemo, kar smo videli; vi pa ne sprejemate našega pričevanja. Če vam govorim o zemeljskih stvareh in ne verjamete, kako boste verjeli, če vam bom govoril o nebeških stvareh?‹

TAM1897 D 5.5»To lekcijo, namenjeno Nikodemu, predstavljam kot zelo primerno za tiste, ki danes zasedajo odgovorne položaje kot voditelji v Izraelu in katerih glasovi se na sejah pogosto slišijo, pri čemer kažejo enakega duha, kot ga je imel Nikodem.« Kdo bo danes prisluhnil in dopustil, da imajo iste besede enak učinek na njihova srca in življenja? Nikodem se je zaradi tega spreobrnil.

TAM1897 D 5.6Te besede so bile izrečene predsednikom konferenc, starešinam cerkva in tistim, ki zasedajo uradne položaje v naših ustanovah. Veste, ali ste predsednik konference. To se nanaša na vas; pravi: »Morate se ponovno roditi.« Veste, ali ste starešina cerkve. To se nanaša na vas; pravi: »Morate se ponovno roditi.« Veste, ali zasedate uradni položaj v kateri koli od naših ustanov. To se nanaša na vas; pravi: »Morate se ponovno roditi.« Pravi: »Morate se spreobrniti.« Ne pravi, da se nikoli niste spreobrnili; čeprav smo se že spreobrnili, je čas takšen, da Bog poziva k temeljitejši spreobrnitvi, globlji posvetitvi, kot ste jo vi ali jaz kdajkoli prej poznali. Ni pomembno niti za vas niti za mene, da smo se spreobrnili pred petimi, desetimi ali petnajstimi leti, če se nismo spreobrnili zdaj, danes. In danes pravi: »ko začujete glas njegov, ne zakrknite src svojih.« Danes, dokler se imenuje danes, pravi vam in meni: »Morate se ponovno roditi; morate se spreobrniti; in če se človek ne rodi ponovno, ne more videti Božjega kraljestva.« In tu je blagoslovljena obljuba: dam vam novo srce. Hvala Gospodu! Iščimo Gospoda s takšnim srcem, s takšno vnemo kot še nikoli prej, da nas bo lahko uporabil kot še nikoli prej; in takrat bo odvrgel sramoto s svoje cerkve, in ona se bo dvignila, da bo šla naprej neovirano, lepa kot luna, jasna kot sonce in strašna kot vojska z zastavami. To je tisto, kar Gospod danes želi od vas in mene. Ali bo to dobil?