Znanost o odrešitvi. – št. 2 · Sporočilo tretjega angela

TAM1897 D 59.2Pridiga, izrečena v nedeljo zvečer, 14. februarja 1897 Objavljeno v Dnevnih biltenih Generalne konference z dne 17. februarja 1897, zvezek 1, št. 4, str. 59–64, in z dne 18. februarja 1897, zvezek 1, št. 5, str. 65–66.

TAM1897 D 59.3ŠE nekaj besed pojasnila, preden začnemo z nocojšnjo študijo: Nedvomno se je veliko ljudi morda nekoliko spraševalo, ali bo vse, kar je bilo povedano prejšnji večer, prestalo preizkus. Bo. Nisem govoril na slepo. Res je, da nisem vsega podrobno razložil, toda če boste razmislili o tem, kar sem govoril, ko boste to prebrali v tisku, boste videli, da je res. Ko sem rekel, da je zvonček v ravnovesju z Zemljo in Zemlja v ravnovesju z zvončkom, ali potem, če na Zemljo pade meteor, težak več ton, gravitacija ni večja kot prej? In ali to ne bi porušilo ravnovesja med cvetom in Zemljo? — Ne; ker ni samo Zemlja v ravnovesju s tem cvetom, ampak vesolje. Se spomnite, da pri preučevanju zakona gravitacije znanstvena trditev pravi: »Vsak delec snovi v vesolju privlači vsak drug delec«, tako da ni le Zemlja, ampak vesolje uravnoteženo s potrebami cvetov; zato padec meteorita ne bi povečal gravitacije vesolja.

TAM1897 D 59.4Le nekaj besed pojasnila na začetku: če bi v prejšnji lekciji govoril o temi »Znanost v Svetem pismu« ali »Znanost in Sveto pismo«, bi podrobneje razpravljal o tem, kaj je gravitacija in kaj ni, v skladu z znanstvenim pomenom te besede. A o tem nisem govoril; vse, kar sem nameraval storiti tisti večer, je bilo navesti dejstvo odkritja zakona gravitacije in teorijo o njem kot zakonu. Od Newtonovih časov so se pogledi na teorijo tega zakona spremenili; a to ne vpliva na sam zakon.

TAM1897 D 60.1Strogo vzeto, gravitacija sploh ni zakon, ampak preprosto Božja moč. V resnici ni nobenih »zakonov narave«. Zakoni narave so le Božje navade. Vse, kar je zakon gravitacije, je Božja navada; manifestacija Božje moči. Ker pa nisem razpravljal o tem, kaj v resnici je, sem te izraze uporabil v splošno sprejetem pomenu in le zato, da bi ga opredelil kot tisto, s čimer se ohranja ravnovesje vesolja.

TAM1897 D 60.2Danes zvečer bom prebral še eno definicijo znanosti. Tudi ta je vzeta od enega od vodilnih priznanih znanstvenikov sveta: »Znanost je najbolj natančno znanje, ki ga imamo o kateri koli temi.« Beseda »znanost« dobesedno pomeni znanje. Definicija, ki smo jo imeli prejšnji večer, je pravilna. Je plod razmišljanja. Prav tako je dovolj dobro, da jo opredelimo kot najbolj natančno znanje, ki ga imamo o tej temi.

TAM1897 D 60.3Sedaj se vrnimo k dvema točkama, ki smo jih obravnavali v prejšnji lekciji. Kje je bilo mogoče najti najnatančnejše znanje o razliki v svetlosti zvezd, sedemnajst stoletij preden ga je odkrila znanost? — V Svetem pismu. Kje je bilo torej mogoče najti pravo znanost o tej temi? — V Svetem pismu. — Kje je bilo mogoče najti najnatančnejše znanje o ravnovesju vesolja dva tisoč petsto let, preden je bilo odkrito? — V Svetem pismu. Katera je bila torej najbolj znanstvena knjiga na svetu na tem področju? — Sveto pismo. Upoštevajte še, da ne govorim o znanosti in Svetem pismu. Govorim o znanosti o odrešitvi. In čeprav se lahko sklicujemo na druge znanosti, je to le v neločljivi povezavi s to glavno znanostjo. To je tisto, kar bomo vi in jaz spoznali na podlagi vseh dokazov, ki jih bomo lahko zbrali v teh dveh urah študija: da je odrešitev znanost, da je najvišja znanost v vesolju, da je najbolj vredna našega študija in da ravnamo znanstveno, ko ji posvečamo svoj glavni in vsesrčni študij.

TAM1897 D 60.4Sveto pismo ni razprava o nobeni znanosti razen o znanosti o odrešitvi. Je izčrpna razprava o tej temi. Sveto pismo se sklicuje na druge znanosti; vendar v Svetem pismu ni razprav o nobeni drugi znanosti. Na druge znanosti se sklicuje, kot so tiste, ki smo jih opazili v Pismih Korinčanom in v Izaiju; zakaj se nanje sklicuje na teh mestih – da bi izpostavilo znanstveno točko? — Ne; ampak zato, da bi bolje ponazorilo znanost o odrešitvi za naše razumevanje. Zakaj je ta astronomska resnica vključena v 1. Korinčanom 15,41? Kakšen je namen izjave: »zvezda se od zvezde loči v slavi?« Takoj zatem sledi: »Tako tudi je vstajenje mrtvih. … seje se v nečasti, vstaja v slavi; seje se v slabosti, vstaja v moči.« Tako kot se ena zvezda po slavi razlikuje od druge, tako je tudi z vstajenjem. Vidite torej, da je namen navajanja tega znanstvenega dejstva pojasniti točko v znanosti o odrešitvi, da bi nam pomagalo bolje razumeti resnico v znanosti o odrešitvi.

TAM1897 D 60.5Zakaj je Izaija v svoj govor vključil to izjavo o dejstvu gravitacije? Poglejmo malo dlje v poglavje in bomo videli. Prebral bom ta verz in nato še enega na koncu misli, ki jo razvija. »Kdo je izmeril z dlanjo svojo vode?« »Komu me torej hočete pripodobiti, da bi mu bil enak? pravi Sveti. Povzdignite kvišku oči in glejte: Kdo je ustvaril vse te zvezde? On, ki vodi po številu njih vojsko, jih kliče vse po imenu; vsled presilne moči njegove in ker je mogočen v krepkoti se niti ena ne pogreša.« Izaija 40:25, 26.

TAM1897 D 60.6Nobena ne uide njegovi pozornosti, in vse so uravnotežene glede na potrebe vsakega majhnega cvetja, ki raste na polju. Toda zakaj na to opozarja in to vključi v svoj govor na tem mestu? — Ne zato, da bi navedel znanstveno dejstvo, ampak da bi opozoril vse ljudi na znanost o odrešitvi. Kaj nam s tem želi povedati? Vse to moramo premisliti in se vprašati, kaj je vse to storilo? Nato pa berem naprej: »Zakaj praviš, o Jakob, in govoriš, Izrael: Skrita je pot moja pred Gospodom in pravda moja gre mimo Boga mojega?« Izaija 40:27.

TAM1897 D 60.7Ko Bog tako skrbi za cvetlico, ki raste pri naših nogah, ta ni skrita niti pozabljena; kako torej lahko rečeš, da si skrit pred Gospodom in da gre tvoja pravda mimo njega ter da se On zate več ne briga? Tako vidite, da je v vsakem primeru znanstvena resnica vključena prav zato, da vam in meni ponazori znanost o odrešitvi.

TAM1897 D 61.1Še ena misel: Ko so ti pisci to dojeli, je bilo to po razodetju. Seveda teh stvari niso pridobili iz kakršnih koli znanstvenih raziskav, ki jih je imel ta svet. Gospod je razkrival svojo glavno znanost, znanost o odrešitvi; in za njeno ponazoritev se je skliceval na druge znanosti. Katera od vseh znanosti je torej za Gospoda najpomembnejša? — Odrešitev, seveda. Ko je Gospod druge znanosti uporabil le za ponazoritev te, je popolnoma jasno, da to znanost šteje za pomembnejšo od drugih.

TAM1897 D 61.2A to še ni vse. V Svetem pismu je omenjen en človek, ki je bil temeljito podkovan v splošni znanosti – v vseh naravoslovnih vedah tega sveta. Želim, da vidite, da je obstajal človek, ki je bil temeljito podkovan v znanostih, ki so danes v svetu tako cenjene. In želim, da vidite, kaj pravi glede vsega tega. Tukaj je svetopisemski odlomek:—

TAM1897 D 61.3In Bog je dal Salomonu modrosti in razumnosti jako obilo in širokosti srca kakor peska, ki je ob morskem bregu. In večja je bila modrost Salomonova nego modrost vseh sinov na Jutrovem in vsa modrost Egipčanov. Kajti modrejši je bil nego vsi ljudje, nego Etan Ezrahovec in Heman in Kalkol in Darda, sinovi Maholovi, in glas imena njegovega je šel po vseh narodih naokrog. In govoril je tri tisoč pregovorov in pesmi njegovih je bilo tisoč in pet. In govoril je o drevju, od cedre, ki je na Libanonu, do izopa, ki raste iz stene; govoril je tudi o živini in o pticah in o laznini in o ribah. 1. Kraljev 4,29–33.

TAM1897 D 61.4Govoril je o drevesih, od cedre, ki raste v Libanonu, do izopa, ki raste iz zidu. Kako se to imenuje v znanosti? — Botanika. Botaniko je razumel bolje kot kdor koli drug na svetu.

TAM1897 D 61.5Govoril je tudi o živalih. Kakšen bi bil znanstveni izraz, če bi ga danes uporabili? — Zoologija. Salomon je razumel zoologijo bolje kot kateri koli človek, ki danes živi na svetu. Poučeval jo je; saj piše, da je govoril o vseh teh stvareh. Poučeval je te znanosti.

TAM1897 D 61.6»In o pticah.« Katera znanost je to? — Ornitologija. Torej je Salomon poučeval botaniko, zoologijo in ornitologijo.

TAM1897 D 61.7Kaj sledi? — »In o golazni.« Katera znanost je to? — Entomologija.

TAM1897 D 61.8»In o ribah.« Katera znanost je to? — Ihtiologija.

TAM1897 D 61.9Ljudje, ki berejo ta odlomek iz Svetega pisma, ponavadi ne mislijo na Salomona kot na vsestranskega znanstvenika. Če pa bi bilo rečeno, da je Salomon govoril o botaniki, zoologiji, ornitologiji, entomologiji in ihtiologiji, bi bili pripravljeni reči: »Kakšen čudovit človek je bil Salomon!« A to ne bi bilo niti za trohico bolj čudovito, kot je; kajti vse to je že zapisano.

TAM1897 D 61.10To sem prebral, da bi videli, da je Salomon nekaj vedel o znanosti, ne le nekaj o znanosti, ampak več o vseh teh znanostih, kot je kdaj koli kateri koli drug človek vedel o kateri koli od njih.

TAM1897 D 61.11A čeprav je vse te znanosti tako temeljito razumel in o vseh poučeval, pravi naslednje: »Poslušajmo konec vse propovedi«; povzetek vsega, kar je bilo rečeno, je: »Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova. Zakaj Bog privede vsako delo, bodisi dobro ali hudo, na sodbo o vsem skritem.«

TAM1897 D 61.12Kaj je po njegovem mnenju imelo prednost pred vsemi drugimi vedami skupaj? — Božje odrešenje.

TAM1897 D 61.13Angeli razumejo vse znanosti, vendar menijo, da je odrešitev vredna njihovega študija bolj kot vse druge znanosti skupaj. Tudi preroki so jo šteli za vrednejšo; druge znanosti pa so uporabljali kot sredstvo za boljše razumevanje odrešitve. In tukaj je človek, ki je razumel druge znanosti, in pravi, da znanost o odrešitvi presega vse ostale. Zdaj želim, da vidite, da sam Bog, ločeno od vsega tega, meni prav tako.

TAM1897 D 61.14Poglejte: pravkar smo prebrali, da je Salomon poučeval vse te znanosti. Koliko teh naukov imamo zapisanih za svoj študij? — Niti enega. Bog nam ni prinesel nobenega zapisa ali poročila o Salomonovem poučevanju botanike. Ni nam prinesel niti zapisal niti ene same lekcije, ki bi jo Salomon kdaj poučeval v zoologiji ali kateri koli drugi od teh ved. Vendar nam je vedno znova prinašal lekcije od Salomona, pa tudi od vseh drugih, o znanosti o odrešitvi. Če torej upoštevamo, da angeli podajajo le angelsko mnenje; da preroki podajajo le prerokovo mnenje, in da Salomon podaja le mnenje univerzalnega znanstvenika; kakšno je torej Božje mnenje? — To je, da je odrešitev za vas in mene vredna več in je bolj vredna našega študija kot vse te druge znanosti, to znanje, ki nam ga je sam podal.

TAM1897 D 61.15Ta znanost, ki jo je Salomon razumel in poučeval, ni bila takšna znanost, kot so jo poznali Huxley, Darwin in drugi znanstveniki tega časa. Z naravnim umom se človek lahko poglobi v naravoslovne znanosti in naredi mnoga odkritja. In čeprav niso vedno pravilna, lahko vendarle odkrijejo nekatere točke, ki so resnične. Toda to ni bil Salomonov način. Bog je Salomonu podaril modrost, tako da je vse to videl v Božji luči. O vsem tem je govoril z Božjo modrostjo. Zato je bila znanost, ki jo je poučeval Salomon, Božja znanost. Botanika, ki jo je poučeval, je bila pristna, božanska botanika. Zoologija, ki jo je poučeval, je bila božanska zoologija. V vseh teh stvareh so bili Božji pogledi, Božja resnica, Božja znanost. To ni bila lažno imenovana znanost.

TAM1897 D 62.1No, če je to Božja znanost in je sama po sebi božanska, zakaj nam Gospod ni dal vsega tega? Zakaj ni dal svetu Salomonove razprave o botaniki in o vseh teh drugih temah? — Za to obstaja razlog; in sicer, da to ni tisto, kar svet najprej potrebuje.

TAM1897 D 62.2Človek bi lahko imel vse to, bi lahko vse to razumel, tako kot je to storil Salomon. A kaj bi mu to koristilo, če ne bi imel najprej znanosti o odrešitvi? Salomon je imel vse to; a ko je odvrnil svoje srce od Boga, od znanosti o odrešitvi in od njenega študija z vsem srcem, kaj mu je koristilo njegovo poznavanje drugih znanosti? Koliko ga je to lahko zadržalo pred grehom? Koliko moči je bilo v tem, da bi ga zadržalo pred njegovim naravnim jastvom ter pred hudičevstvom in pokvarjenostjo, ki sta bila v njem?

TAM1897 D 62.3Veste, da je bil, ko je svoje srce odvrnil od Božje znanosti, od znanosti o odrešitvi – čeprav je imel vse druge –, prav tako slab, prav tako hudoben, prav tako popolnoma pogreznjen v malikovanje in vse bogoskrunsko, kot da ne bi poznal niti osnov ničesar.

TAM1897 D 62.4Tako lahko vidimo, zakaj Gospod človeku ni ohranil vsega znanja, kar obstaja. Predpostavimo, da bi imeli vse, kot ga je imel Salomon, in da bi ga lahko poučevali, kot ga je poučeval Salomon. Če srce ni predano Bogu, če duša ni odrešena, kaj bi jim znanje koristilo? Ne bi jih moglo zadržati pred nobeno vrsto hudobije in pokvarjenosti, ki je v človeškem srcu.

TAM1897 D 62.5Te znanosti niso tisto, kar svet danes najprej potrebuje. Srce je treba očistiti, dušo je treba rešiti, celoten značaj je treba obnoviti, um pa preoblikovati v samo Božjo podobo in slavo, da bo življenje odražalo Njegovo pravičnost in da se bo vsemu svetu razodelo poznavanje samega Boga. Čeprav imamo vse, kar nam lahko dajo vse znanosti, nam to brez odrešitve ne bo nič koristilo; kajti minilo bo le malo časa, preden ne bomo imeli ničesar od tega. O tem je vredno razmisliti danes, pri vseh naših študijah, branju in raziskavah.

TAM1897 D 62.6Še ena stvar: Bog želi, da vi in jaz, vsi ljudje, pravilno razmišljamo o vsaki temi, s katero ima On kaj opraviti. Danes obstajajo ljudje, ki razmišljajo o vseh teh znanstvenih temah, a ne razmišljajo pravilno. Pridejo tako daleč, da za Boga sploh ne najdejo več prostora. Človek brez Boga, brez vodstva Božje misli, Božjega uma, pa ni sposoben pravilno razmišljati niti o teh drugih temah. A um ni pravi, dokler ni obnovljen po podobi Tistega, ki ga je ustvaril. Um mora biti preoblikovan, obnovljen. Moramo imeti povsem drug um. Vsaka misel mora biti podrejena Kristusu, v poslušnosti in podrejenosti.

TAM1897 D 62.7To je delo odrešitve. Gre za obnovo Božje podobe v duši; za to, da se um pripelje do stanja, ko bo le odsev, sijaj pravičnosti in misli živega Boga. Ko bo to storjeno in bo Božje delo v tem svetu končano – ko bo vsem drugim ljudem razodeto poznavanje Boga –, nam bo Gospod odprl vesolje in večnost. Takrat bodo vsa ta druga področja odprta za naš študij, in Gospod nam bo lahko rekel: »Pojdite, kamor hočete, zaupam vam. Široko vesolje je odprto za vas. Nič vam ni prikrito. Vse je vaše. Pripada vam. Pojdite, kamor hočete, ostanite, kjer hočete, delajte, kar hočete; zaupam vam. Razmišljajte o kateri koli temi, ki vam je všeč, poglobite se vanjo, kolikor hočete, storili boste prav.«

TAM1897 D 62.8Ne pravim, da morajo ljudje popolnoma prezreti vse druge znanosti, dokler ne pridemo na oni svet. Pravim le, da mora znanost o odrešitvi voditi pri študiju vseh drugih. Ali nam Gospod ni dal zgleda, kakšno pozornost naj posvečamo tem stvarem in kako naj jih uporabljamo? Kakšen je namen branja in študija teh drugih učbenikov? — Da nam pomagajo bolje razumeti in poučevati stvari iz znanosti o odrešitvi, kot če tega znanja ne bi imeli. Tako se jih uporablja v Svetem pismu. On nas pošilja, da oznanjamo evangelij, s katerim so bile povezane tudi te druge znanosti, in s svojim zgledom nam je pokazal, kako ga uporabljati. S tem nam Gospod kaže, da mora znanost o odrešitvi prevzeti vodilno vlogo med vsemi drugimi znanostmi, znanimi v vesolju.

TAM1897 D 62.9Mora prevzeti vodilno vlogo pred vsemi drugimi na tem svetu, in ko vstopimo v tisti drugi svet, bo še vedno imela vodilno vlogo. Ko se bo pred nami odprla večnost in ko bomo hodili, kamor bomo hoteli, ter razmišljali o kateri koli temi, ki nam bo po volji, ali se bomo takrat obrnili stran od odrešitve in rekli: »To sem že zaključil«? — Ne. Vemo, da je zapisano, da »bo Kristusov križ znanost in pesem odrešenih skozi neskončne veke večnosti« (dobesedni prevod). Takrat, ko bomo tukaj končali svoj študij, ko bomo diplomirali in ko bo prišel čas za veliko slovesnost ter bomo vstopili v večnost učenja, bomo takrat bolje razumeli to največjo od vseh znanosti kot takrat, ko smo bili v tem svetu.

TAM1897 D 63.1V prejšnji lekciji smo navedli, da ni napačna raba besed »znanost« in »znanstveno«, če ju uporabimo v zvezi z odrešitvijo. Odrešitev je znanost, je znanstvena. Delovanje Božjega Duha na um, ki preoblikuje um in celotno življenje v podobo Jezusa Kristusa, od greha k pravičnosti – to je znanstvena stvar. Zato, ko to študirate, imejte v mislih, da nismo niti najmanj neznanstveni, ko to naredimo za glavno in vse v vsem pri vsaki temi, ves čas. Ti domnevni znanstveniki so neznanstveni, ker zanemarjajo to, glavno med vsemi znanostmi.

TAM1897 D 63.2Dokazana je še ena stvar; in to se je pokazalo v treh narodih, ki so vzori v svetovnem izobraževanju. Zapis o svetopisemskem ljudstvu, judovskem ljudstvu, Božjem ljudstvu, kot je opisano v Svetem pismu, je po lastnem priznanju vzor in vir študija za vse, ki nameravajo služiti Bogu. Grčija in Rim s svojo filozofijo, literaturo in zakoni sta vzora za mnoge tiste, ki trdijo, da sledijo Svetemu pismu, in za vse ostale.

TAM1897 D 63.3Sedaj smo videli, da je med Božjim ljudstvom živel človek, ki je bil vsestranski ustvarjalec pregovorov, pa tudi vsestranski pesnik in vsestranski znanstvenik. Napisal je tisoč pet pesmi in tri tisoč pregovorov. Tu vidite mojstrski um; a vendar je tisti, ki je imel takšno razumevanje, takšno modrost v vseh teh stvareh, v svojem življenju pokazal, da je vse takšno znanje popolnoma nemočno za kakršnokoli dobro v človeku ali za človeka, če ni znanosti o odrešitvi, ki bi nadzorovala in v pravičnosti ohranjala ravnovesje nad vsem.

TAM1897 D 63.4Pred nekaj časa sem vas opozoril na dejstvo, da nam Bog ni prinesel nobenega od teh znanstvenih naukov. Zdaj pa vas opozarjam na dejstvo, da nam je prinesel zapis o življenju tega človeka, ko se je odvrnil od Boga. Prinesel nam je zapis o ogromnem neuspehu, ki ga je ta človek doživel kljub vsemu temu znanju, ko je pozabil na znanost o odrešitvi. Zakaj je torej Bog menil, da je za vas in mene pomembneje zabeležiti celotno življenje tega človeka po tem, ko se je odvrnil od Boga, kot pa nam prinašati zapis vseh znanstvenih navodil, ki jih je dal? Kaj je v mislih ljudi bolj dragoceno za človeštvo? Zapis o neuspehu, o ogromnem neuspehu, ki ga je doživel Salomon, je za človeštvo dragocenejši, kot bi bilo vse znanstveno učenje, ki ga je Salomon kdajkoli izrekel, zbrano v knjigi za današnje človeštvo; kajti v tem neuspehu se je vsemu svetu pokazalo, kako popolnoma prazno in manj kot nič je vse znanje o vseh stvareh brez poznavanja Božjega odrešenja.

TAM1897 D 63.5Drug odličen primer vidimo pri Grkih. Naravni um nikoli ne more doseči višjega, natančnejšega in popolnejšega mišljenja, kot ga je dosegel grški um. V tem se kaže popolnost človeškega mišljenja brez Boga.

TAM1897 D 63.6Toda kaj jim je to prineslo? To je vprašanje. Kaj jim je prinesla njihova literatura? Kaj jim je prinesla njihova filozofija? Kaj jim je prinesla njihova umetnost? Kaj jim je prinesla njihova vera? Filozofija, philo sophia – ljubezen do modrosti. Kaj je bila ta modrost? – Bila je popolna neumnost. Tako pravi Bog. Kaj je bila njihova vera? — Bila je le mitologija. Kaj je bila njihova umetnost? — Bog pravi, da je bilo to malikovanje. Se spomnite tega zapisa?

TAM1897 D 63.7Božja beseda ne pravi, da je Pavel, ko je hodil med temi kipi in opazoval njihovo umetnost, občudoval njihovo umetnost. Ne, piše: »se togoti duh njegov v njem, ko vidi, da je mesto polno malikov.« Kaj je bilo torej to? — Malikovanje.

TAM1897 D 63.8A še danes moški, ženske in otroci jemljejo ostanke tistega, kar je bilo le malikovanje, in ga častijo, imenujejo umetnost ter ga posnemajo. Njihovi umi se ukvarjajo s tem, pišejo knjige o tem, poučujejo in študirajo to v šolah po vsej državi. Toda kaj lahko iz tega izhaja? Kaj je iz tega izšlo med Grki samimi? Veste, kaj jim je to prineslo. Ni mi treba ponavljati — literatura, umetnost, pravo, filozofija, vse te stvari. Rim je svojo filozofijo bolj prevzel od Grčije, kot pa jo je ustvaril sam, toda literatura je tam. In kaj je to prineslo Rimljanom? – Isto, kar je prineslo drugim, le da jih je, če je to sploh mogoče, naredilo še slabše, kot so bili drugi. Po vsej Grčiji, kolikor sem lahko opazil, sem povsod videl, da so Grki imeli dovolj spoštovanja do ženske, da so vsako njeno figuro, ki so jo izklesali, primerno odeli. Moški je seveda vedno gol; toda ko pridemo v Italijo, tega spoštovanja ni več in vsi so popolnoma brez kakršnih koli oblačil. V večini primerov je draperija popolnoma izginila; in mimogrede, današnja umetniška popolnost, ki jo častijo tisti, ki odhajajo v Rim in tam študirajo umetnost, so le neprekrite ženske figure, kar pa sploh ni umetnost, ko je narejeno; in vendar je to postalo umetniška popolnost, ki se povsod posnema, njene nepopolnosti pa se posnemajo vsakič znova.

TAM1897 D 64.1Rad bi zastavil vprašanje. Kdo med vami je kdaj videl človeški par nog od kolen navzdol? Ko stojim tukaj, je teža mojega telesa na moji levi nogi. To v celoti uravnava težo mojega telesa. Desna noga počiva s prsti na tleh. Ali bodo mišice moje desne noge popolnoma enake tistim na levi? — Ne. A prav to je čudovito umetniško delo. Ravno ta razlika obstaja. Obe nogi sta popolnoma enaki in ne moremo odkriti niti za las razlike. In tako vidimo, da to sploh ni umetnost. O tem bi se dalo veliko povedati, a nocoj ne bom imel predavanja o umetnosti. Govorim o tem, kakšna je vrednost odrešitve in čemu koristijo vse stvari brez nje. Kaj je Rimu koristilo brez nje? — Njegove krivice so ga potopile. Kaj je Grčiji koristilo brez nje? — Njene krivice so jo potopile.

TAM1897 D 65.1Torej, ko je pred svetom na trojni način tako dokazano dejstvo o absolutni nemoči vsakega prizadevanja človeškega uma v vsej njegovi popolnosti, da bi dosegel kakršno koli dobro, kadar je srce odvrnjeno od Boga, kaj lahko Gospod stori za svet, če te tri svetovne lekcije ne bodo poučile ljudi? Kaj lahko stori za ljudi, če bodo kljub tem trem primerom resnega opozorila še naprej hodili po tej poti? Bog je zabeležil te tri primere, da bi nas naučil o nemoči največjega prizadevanja uma na vseh področjih znanosti, umetnosti in literature, da bi ljudem storilo kakršno koli dobro, da bi jih odvrnilo od greha, da bi jih vodilo k kakršnemu koli dobremu, kadar pozabijo na Božje odrešenje in znanost o odrešitvi, ki ga je dal v srca ljudi.

TAM1897 D 65.2Zato sprašujem: Ali naj posnemamo neumnost Grkov in Rimljanov? Ali naj nas očara njihovo malikovanje in naj mislimo, da je to umetnost? Ali naj nas zanima njihova vera, ko pa je v celoti grozota? Ni dovolj reči, da je mitologija; to je grozota.

TAM1897 D 65.3A nekdo bo rekel: »Ali ni njihova literatura neprecenljiva?« Poglejmo, kakšno vrednost ji je pripisal Bog. V času, ko je prek grškega jezika po vsem svetu razširjal znanost o odrešitvi, je imel Gospod pred seboj celoten svet grške literature, pa tudi rimsko, če smo že pri tem. Vendar je v celotnem svetu našel le tri kratke stavke, ki so bili vredni, da jih je vzel in vključil v to razpravo o znanosti o odrešitvi. Navajam vam jih. Eden izmed njih je v sedemnajstem poglavju Apostolskih del. Navedek je vzet od grškega pisca po imenu Arat in se glasi takole. Preberem iz osemindvajsetega verza. Govori Pavel in pravi:—

TAM1897 D 65.4»kakor so tudi nekateri vaših pesnikov rekli: Saj tudi rodu njegovega smo.« Grški pisec je rekel, da je človek Božji potomec. Gospod je to povzel in rekel: »To je res.«

TAM1897 D 65.5Drugi je v petnajstem poglavju Prvega pisma Korinčanom, v triintridesetem verzu. Prvi del verza se glasi: »Ne dajte se zavesti!« To so Gospodove besede. Preostanek verza je citat grškega pisca Menandra: »Dobre navade pačijo slabi pogovori.«

TAM1897 D 65.6Tretji odlomek je v Pismu Titu, v prvem poglavju in dvanajstem verzu, in izvira od Epimenida, in se glasi: »Krečani so vedno lažniki, grde zveri, leni trebuhi.«

TAM1897 D 65.7Ti trije odlomki so bili vse, kar je Gospod lahko našel v celotnem svetu grške literature, kar je bilo vredno, da ga povzame in mu da svojo odobritev.

TAM1897 D 65.8No, ne trdim, da je to vse, kar lahko kdor koli uporabi v korist. V grškem jeziku obstajajo zgodovinska dejstva, ki so dragocena. Toda Bog uči stvari, ki so najbolj dragocene za vse človeštvo; uči načela pravičnosti in resnice, ne pa zgolj predstavlja svetu niz dejstev. In vse, kar je lahko našel v celotnem področju grške literature, kar bi se lahko uporabilo v prid resnici ali pravičnosti kot načela za vodenje človeka, so bile prav te tri izjave: »tudi rodu njegovega smo«; »Dobre navade pačijo slabi pogovori«; in »Krečani so vedno lažniki.« Kdo drug lahko najde kaj več od tega, kar bi mu koristilo na poti pravičnosti in resnice, čistosti in poštenosti?

TAM1897 D 66.1Zdaj pa ne pozabite. Grki in Rimljani niso bili nizkotni, propadli, raztrgani, nevedni pogani; bili so aristokratski, kultivirani in izredno izobraženi. Kako bi tudi lahko bilo drugače, ko pa so stvari, ki so jih poznali in poučevali, vrhunec, h kateremu stremijo današnji učitelji? Julij Cezar je bil eden najbolj uglajenih mož, ki so kdaj koli živeli – v vljudnosti, etiketi, estetiki in na splošno v obnašanju. A kakšen je bil njegov značaj? Celo najbolj zadržan opis tega, ki bi bil vsaj malo izčrpen ali pravičen, ne bi bil primeren za objavo.

TAM1897 D 66.2Ko je Gospod pokazal, kako popolnoma prazna je vsa znanost, vsa učenost vseh vrst brez njegovega odrešenja, potem ponovno pravim: Kaj lahko stori za ljudi, če jih te stvari, ki jih je postavil pred svet, ne naučijo, da to ni pot, po kateri naj gredo? Če se ljudje iz teh stvari ne bodo naučili, da morajo ubrati pravo pot, da morajo priznati, da je Božja znanost najpomembnejša in da je tisto, kar on ve, najboljše, kako lahko človeštvo upa, da se bo izognilo zlu, ki je doletelo vse tiste, ki so živeli pred nami?

TAM1897 D 66.3Znanost o Božjem odrešenju je tisto, kar morajo ljudje vedeti predvsem; in da nas to vodi, usmerja, uravnava, da nas povsod podpira v vseh stvareh in proti vsemu zlu. In vse to bo storila. To je blagoslovljena resnica. Včeraj zvečer sem prebral in zdaj znova berem:—

TAM1897 D 66.4Meni najmanjšemu izmed vseh svetih je dana milost ta, oznanjati poganom nezasledljivo bogastvo Kristusovo in razsvetliti vse, kakšno je oskrbovanje skrivnosti, od vekomaj skrite v Bogu, ki je vse ustvaril. Efežanom 3,8–9.

TAM1897 D 66.5Kaj je ta Božja skrivnost? — »Kristus v vas, upanje slave.« Kristus, Božja moč in Božja modrost, evangelij, Božja moč za odrešitev — to je Božja skrivnost; to je znanost o odrešitvi. To je znanstvena resnica, okoli katere se vrtijo vse druge znanosti. To Božjo moč za odrešitev mora imeti vsak človek, da ga zadrži pred zlom, ki je v njem. Zlo, ki je prirojeno vsakemu človeku, ga bo pripeljalo v pogubo, kljub vsem znanostim, vsej literaturi, vsem umetnostim, vsem religijam, vsemu, kar svet lahko ponudi ali kar je kdajkoli lahko ponudil, razen če se oprime Božje moči za odrešitev, ki pride k človeku po veri Jezusa Kristusa.

TAM1897 D 66.6Brez te moči v srcu je celo znanost, ki jo je učil Bog – da ne govorimo o literaturi, umetnosti, veri in vsem, kar so učili pogani – nemočna, da bi človeka zadržala pred grehom. Brez nje se bo vsaka sled zla, ki je v človeku, pokazala, kljub vsem tem drugim stvarem. Zato je to Božja moč za odrešitev: rešuje človeka pred vsakim zlom.

TAM1897 D 66.7Božja skrivnost, ki je Kristus v vas, upanje slave; Kristus, Božja moč in Božja modrost; Kristus, in sicer križani; samo to, to je vse v vsem, to je nad vsem, v vsem, skozi vse, zdaj in v večnosti – to je znanost o odrešitvi, najpomembnejša med vsemi znanostmi; tista, ki vodi vse znanosti, ima prednost pred vsemi in usmerja pri študiju vseh. Naj bo tako z vsemi za vedno.

TAM1897 D 66.8Naj nas torej Gospod po svojem Duhu tako pritegne k sebi; naj se srce tako odpre tej moči, občestvu te skrivnosti, Božjemu Duhu, da bo vanj zasadil Jezusa Kristusa, svojo milost in svojo krepost. In ko svoja srca vedno držimo odprta zanj in za nikogar drugega razen zanj, kot cvet soncu, pridobimo v vsej polnosti njegovo pravičnost, njegovo moč, njegovo odrešitev, njegovo usmiljenje, njegovo resnico, njegovo radost, njegovo veselje, njegov mir – o, in njegovo večno življenje!