9. poglavje – Čas čakanja
GSAM 148.1»Tedaj bode nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ki so vzele svetilnice svoje in šle ženinu naproti. Pet pa jih je bilo nespametnih in pet modrih. Zakaj tiste nespametne so vzele svetilnice svoje, olja pa niso vzele s seboj. Modre pa so vzele olje v posodah svojih s svetilnicami vred. Ko se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale.«1
GSAM 148.2Kristus je ženin iz prilike.2 Odhod naproti ženinu mora zato predstavljati gibanje Gospodovega ljudstva, da bi se srečalo s Kristusom ob njegovem prihodu, saj je tema govora v 24. in 25. poglavju Matejevega evangelija Gospodov prihod. Gospodova beseda je svetilka.3 Vse device so vzele svoje svetilke. Neumnost nekaterih devic je bila v tem, da so sprejele le teorijo resnice, brez tiste iskrene posvetitve Gospodu, ki bi v srcu vernika razvila milosti Duha. To delo je v priliki predstavljeno z »oljem v njihovih posodah«. Zamuda ženina mora predstavljati določeno razočaranje tistih, ki so odšle v pričakovanju, da bodo srečale svojega Gospoda.
GSAM 148Čas, za katerega velja prilika
GSAM 148.3Beseda »takrat«, s katero se prilika začne, nam daje namig o času njene veljavnosti. Sledi takoj po tem, kar je bilo navedeno v prejšnjem poglavju, ne po Gospodovem drugem prihodu, ampak po tem, ko je bila oznanjena prilika o figovem drevesu, ki napoveduje, da je Kristusov prihod »pred vrati« in da je prišla generacija, ki ne bo minila, dokler se Kristus sam ne pojavi v oblakih nebes. Velja tudi v času, ko kdo izmed služabnikov, ki so prinašali sporočilo, v svojem srcu reče: »Gospodar moj odlaša prihod svoj, ter začne pretepati sohlapce svoje, s pijanci pa pojeda in popiva.«
GSAM 149Pretepanje svojih soslužabnikov
GSAM 149.1Ti so bili »soslužabniki«, ki so v soglasju oznanjali isto sporočilo; toda zdaj se del njih odvrača od tega, kar so učili, in »tepe« svoje soslužabnike, ki prinašajo »hrano ob pravem času« – razglašajo potrebno pripravo na srečanje s kmalu prihajajočim Gospodom. »Tepejo« na enak način, kot so nameravali udariti Jeremija. Ljudstvo je reklo: »dejte, udarimo ga z jezikom in ne poslušajmo nobenih besed njegovih.«4 Tako so ti služabniki začeli poučevati na način, ki ovira delo »zvestih« služabnikov. Prav tej skupini je naslovljeno: »Spominjaj se torej, kako si prejel in slišal, ter hrani to in se izpokori. Ako se torej ne zbudiš, pridem kakor tat in ne boš vedel, ob kateri uri pridem nad tebe.«5
GSAM 149.2Prilika o devicah velja za čas, ko se »soslužabniki« odvračajo od sporočila o bližnjem prihodu Gospoda in »začnejo udrihati«. Prav tako začnejo početi še nekaj drugega – »jesti in piti s pijanci«. Pridružijo se gostiji s tistimi, ki želijo zadovoljiti svoje apetite. Salomon je o takih rekel: »Ne bivaj med popivači vina, ne med požeruhi mesa: zakaj požrešnik obuboža in pijanec.«6
GSAM 149Prvo razočaranje
GSAM 149.3Zdaj se bo pojavilo vprašanje: »Kaj je bilo v izkušnji adventa, kar ustreza tem izjavam?« Bila so gibanja, ki so se popolnoma ujemala s preroštvom. Tisti, ki so prinašali sporočilo vse do aprila 1844, so delovali med cerkvami, pastorji različnih cerkva pa so se pridružili njihovim prizadevanjem. Tako so bili »soslužabniki«.
GSAM 150.1Tisti, ki so prinašali sporočilo, so učili, da se bo 2300 dni iz Daniela 8,14 končalo z judovskim letom 1843, kar bi bilo v našem letu 1844. Oznanjali so, da bo ura Božje sodbe prišla ob koncu tega obdobja. Vsaka verska skupnost v deželi je takrat menila, da bo sodni dan uvedel drugi prihod našega Gospoda. Tako je jasno razvidno, da so adventisti domnevali, da bo Gospod prišel ob koncu tega preroškega obdobja. Rekli so: »To obdobje se bo morda končalo 21. marca 1844, zadnjega dne naravnega judovskega leta 1843.« Zato so pričakovali, da bo Odrešenik morda prišel konec marca ali v začetku aprila 1844.
GSAM 150Pojavili so se zlobni služabniki
GSAM 150.2Ko je prišel in minil konec marca, Gospod pa ni prišel, so se tisti, ki so prej sodelovali z Gospodovimi glasniki, a svojega življenja niso iz srca v celoti posvetili sporočilu, obrnili proti njemu, začeli nasprotovati delu in storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi zaprli pot tistim, ki so še naprej poučevali nauk o Gospodovem bližnjem prihodu in sporočilo o uri sodbe. »V svojih srcih,« so rekli, »moj Gospod odlaša s svojim prihodom.« Z ustnicami so zdaj učili, da se mora ves svet spreobrniti, preden bo Gospod prišel; da se morajo vsi Judje vrniti v Palestino in vzpostaviti svojo tempeljsko službo v Jeruzalemu, preden bo prišel Mesija. Nekateri so celo učili, da je Kristusov prihod »duhovni prihod«, da se je zgodil ob spreobrnjenju in tudi ob smrti njegovega ljudstva.
GSAM 151Dajanje »hrane ob pravem času«
GSAM 151.1Medtem ko so se ti tako obrnili proti svojim soslužabnikom, so tisti, ki so se še vedno trdno držali vere, zbirali vernike v dvoranah in gajih ter jim dajali »hrano ob pravem času« – pokazali so jim, da znamenja časov in izpolnjena preroštva razglašajo, enako kot pred njihovim razočaranjem, da je Kristusov prihod »blizu, pravzaprav pred vrati«.
GSAM 151Cerkvene gostije
GSAM 151.2Medtem ko so to počeli, se je začelo nekaj, kar je bilo prej v protestantskih cerkvah neznano – zbiranje ljudi v cerkvi za gostije in »zabavo«. Vsi, ki so hoteli priti, so bili povabljeni, da z njimi uživajo v njihovih dobrotah.
GSAM 151.3Prvič smo v Ameriki slišali za kaj takega v maju 1844, takoj po razočaranju. Potekalo je takole: medtem ko je William Miller v dvorani v Rochesterju v zvezni državi New York poučeval in spodbujal več sto adventistov ter jim govoril: »Smo v času čakanja iz Mateja 25; trdno se držite vere; kmalu bomo dobili več razjasnitve o tej zadevi«, je bil v kleti ene največjih zborovnih hiš v Rochesterju organiziran »praznik«. Zbrala se je množica ljudi, tako cerkvenih članov kot nevernikov, in medtem ko je predsednik teološke šole zabaval množico s posmehovanjem Williamu Millerju, so jim prodajali ostrige, sladoled, sladkarije ter za petindvajset centov majhno brošuro, ki jo je pripravil ta mož. Knjiga se je imenovala »An Exposé of Millerism«.
GSAM 151.4V manj kot dveh tednih od takrat je druga verska skupnost v istem mestu organizirala »praznik« v javni dvorani, z vstopnino petindvajset centov, in povabila vse, ki so želeli, da pridejo in z njimi uživajo v ostrigah, sladoledu, torti in sladkarijah. Takrat in tam se je začelo to sodobno prirejanje gostij v cerkvah, ki se je razvilo v »nora družabna srečanja«, »žrebanja daril«, »srečelove z ribiško palico«, »zabave s poljubljanjem« in tako naprej. Ta značilnost prirejanja gostij v cerkvah se je razvila do te mere, da sodobna cerkvena stavba danes ne ustreza standardom, če nima svoje kuhinje, shrambe in jedilnice. To stanje stvari se je začelo v »času čakanja«, prav tako, kot je to opisano v priliki.
GSAM 152.1Sam Wm. Miller o dogodku, ki se je zgodil v Rochestru, govori z naslednjimi besedami:
GSAM 152.1»Eden od doktorjev teologije v Rochestru, gospod _____ iz cerkve _____, je napisal brošuro proti millerizmu, povabil svoje gospode in gospe v Gospodovo hišo, priredil veliko gostijo z ostrigami in drugimi ‚pikniki‘, kot Belsazar, pil kavo in čaj, jedel drage dobrote ter prodajal sladoled in sladkarije, pa tudi svojo brošuro proti drugemu prihodu dragega Odrešenika.
GSAM 152.2»Noč pred mojim odhodom je še eden od častitljivih gospodov priredil piknik v gostilni ali dvorani ter prodajal, kot je opisano zgoraj, svoje vstopnice, sladoled in sladkarije. Z veseljem sem slišal, da nekatere cerkve različnih sektaških skupnosti takšnih babilonskih gostij niso odobravale; in iz vsega srca upam, da se ne bo izkazalo, da vse te sektaške cerkve ‚jedo in pijejo s pijanci‘, ko bo prišel Kristus. Presenečen sem, da se ti častiti gospodje ne vidijo v ogledalu Božje besede; priporočam jim, naj preberejo Luka 14:12–14; Matej 24:48–51; Luka 13:25–28; 2. Peter 2:13; Juda 10–21. To so zagotovo zadnji časi.«
GSAM 152.3Če bi pastor Miller videl, v kaj so se cerkve od takrat zapletle na svojih dobrodelnih zabavah z »ugibanjem, kje je v torti prstan, poljubljanjem za deset centov, oslovskimi predstavami, norimi družabnimi srečanji, svetimi loterijami« in drugimi igrami na srečo itd., bi se z grozo umaknil.
GSAM 152Čas odlašanja
GSAM 152.4Adventisti so našli tolažbo v svetopisemskem dejstvu, da bo z napovedjo bližnjega prihoda Gospoda povezan tudi »čas odlašanja«. To so videli v besedah našega Odrešenika v Mateju 25:5, 6 in v Habakuku 2:1–3.
GSAM 153.1Glede njihovega odnosa spomladi leta 1844 navajamo iz Midnight Cry z dne 9. maja 1844:—
GSAM 153.2»Ker smo že prešli točko navideznega zaključka preroških obdobij, smo se znašli v položaju, v katerem je Bog predvidel, da se bodo njegovi otroci znašli ob koncu videnja; in za katerega je poskrbel prek preroka Habakuka, ko pravi: ‚Na svojo čuvajnico stopim in se postavim na stolp in bom oprezoval, da bi videl, kaj bo govoril z menoj in kaj naj odgovorim, ko bom grajan,‘ (dobesedni prevod KJV) ali kot piše v opombi: ‚ko se bo z menoj prepiral.‘ ‚In Gospod mi je odgovoril, rekoč: Zapiši prikazen in razločno začrkaj na plošče, da se lahko čita. Kajti še velja prikazen za določeni čas in hiti do konca [preroških obdobij], in varala ne bo. Ako odlaša [preko njihovega navideznega konca], je le čakaj; zakaj gotovo pride, [v polnosti preroških časov, preko katerih] se ne zakasni.‘7
GSAM 153.3»Da se ta opomin nanaša na sedanji čas, je razvidno iz Pavlovega citata v Pismu Hebrejcem 10,36–39: ‚Stanovitnosti vam je namreč potreba, da dobite obljubo, storivši voljo Božjo. Kajti „malo, malo še, in pride on, ki ima priti, in ne bo se mudil. Pravičnik moj pa bo živel iz vere“, in: „Ako se umakne, duši moji ne bode po volji“. Mi pa nismo izmed onih, ki se umikajo in se pogube, temuč ki verujejo in ohranijo dušo.‘
GSAM 153.4»Verjamemo, da živimo v tistem obdobju, o katerem je govoril Odrešenik, ko ženin zamuja (Matej 25:5) – s čimer naj bi se primerjalo nebeško kraljestvo –, ko ‚reče ta hudobni hlapec [ker se je zdelo, da se napoved o času ni izpolnila] v srcu svojem: Gospodar moj odlaša prihod svoj, ter začne pretepati sohlapce svoje, s pijanci pa pojeda in popiva‘, Gospod pa naj bi ‚prišel na dan, ko ga ne bo pričakoval‘.
GSAM 154.1»Verjamemo, da se zdaj nahajamo v tistem časovnem obdobju, o katerem je govoril Peter, ko se njihova ‚sodba že zdavnaj ne odlaša, in poguba njih ne dremlje‘; ko naj bi ‚vtihotapljali pogubne krive nauke‘.8 Ti, pravi Peter, naj bi bili, tako kot so bili lažni preroki v času, ko so bila napisana Sveta pisma. Kakor so torej rekli tisti iz Izraelovega rodu: ‚dnevi se na dolgo vlečejo in vsaka prikazen pride v nič,‘9 tako je moral obstajati čas, ko bi se zdelo, da je napovedani čas minil, da bi se posmehljivci iz 2. Petrovega pisma 3:4 spraševali: ‚Kje je obljuba prihoda njegovega?‘ in si domišljali, da ‚je vse, kakor je bilo od začetka stvaritve‘.
GSAM 154.2»Verjamemo, da je apostol Jakob prav zaradi takšnega odlašanja vizije rekel: ‚Bodite torej potrpežljivi, bratje, do prihoda Gospodovega;‘ ‚Bodite potrpežljivi tudi vi; pokrepčajte srca svoja, ker prihod Gospodov se je približal.‘ In: ‚glejte, sodnik stoji pred vrati.‘
GSAM 154.3»In verjamemo, da nas je naš Odrešenik v pričakovanju preteka pričakovanega časa v dvanajstem poglavju Lukovega evangelija opomnil: ‚Naj vam bodo ledja opasana in sveče prižgane, in bodite podobni ljudem, ki pričakujejo gospodarja svojega, kdaj se vrne z ženitnine, da mu precej odpro, kadar pride in potrka.‘10 Čakanje pomeni, da je pričakovani čas minil, kajti do takrat ne čakamo. Zato naš Gospod dodaja: ‚Blagor tistim hlapcem, katere najde gospodar, kadar pride, čujoče.‘
GSAM 154.4»Če bo Bog hotel, bomo še naprej oznanjali: ‚Glej, ženin! Pojdite mu naproti!‘; in: ‚Prišla je ura njegove sodbe.‘ In zaupamo, da ne bomo prenehali glasno klicati svetu in cerkvi, naj se prebudijo iz svojih pesmi o ‚miru‘ in prisluhnejo Božjim ponudbam usmiljenja. Nameravamo še naprej čakati in bditi na Gospodov prihod, v prepričanju, da je že pred vrati.«
GSAM 155Obramba njihovega dela
GSAM 155.1Dober vpogled v to, kako so adventisti gledali na svoje delo pred 21. marcem 1844 in takoj po tem datumu, lahko dobimo z branjem naslednjega citata, vzetega iz članka pod naslovom »Obramba« v časopisu Advent Herald z dne 13. novembra 1844, ki so ga izdali J. V. Himes, S. Bliss in A. Hale:—
GSAM 155.2»Nismo se prenaglo odločili za svoja stališča. Verjamemo, da smo bili pošteni in iskreni iskalci resnice. Sledili smo zapovedi našega Odrešenika, naj preučujemo Sveto pismo. Nismo se zanašali na lastno modrost, ampak smo iskali vodstvo in usmeritev pri Bogu ter si prizadevali, da bi se predali na njegov oltar, v zaupanju, da bo pravilno usmerjal naše korake. Preučili smo vse argumente, ki so bili navedeni proti nam, z iskreno željo, da bi spoznali resnico in se izognili zmoti; vendar moramo priznati, da so nas raznolika in večplastna stališča naših nasprotnikov le utrdila v naših pogledih. Ugotovili smo, da ne glede na to, ali smo imeli prav ali ne, naši nasprotniki ne morejo imeti prav; med seboj pa se niso mogli sporazumeti. Argumenti vsakega izmed njih so bili tako šibki in otročji, da so bili prisiljeni nenehno razveljavljati tisto, kar so sami ustvarili; s svojimi nasprotujočimi si in protislovnimi stališči pa so dokazali, da ne glede na to, kako so gledali na naša mnenja, niso imeli zaupanja v mnenja drug drugega. Poleg tega ni bilo niti ene ključne točke v našem celotnem stališču, v kateri nas ne bi podprl eden ali več tistih, ki so si prizadevali ovreči takojšnji prihod Gospoda. Medtem ko nas je podpiralo dobesedno razlaganje Svetega pisma, so se naši nasprotniki zaman trudili dokazati, da Svetega pisma ne smemo razumeti dobesedno, čeprav se je vsaka prerokba, ki se je izpolnila, izpolnila v najmanjših dobesednih podrobnostih.
GSAM 156Razlaga razočaranja
GSAM 156.1»Toda čas – leto 1843, judovsko leto – je minil, in bili smo razočarani, ker nismo videli Kralja v njegovi lepoti. Vsi, ki so nam nasprotovali, so iskreno menili, da se je vsaka značilna lastnost našega prepričanja izkazala za lažno; in da bi morali kot pošteni ljudje opustiti celotno stališče. Zato so bili presenečeni, ko so videli, da se še vedno oklepamo našega upanja in še vedno pričakujemo našega Kralja.
GSAM 156.2»Mi pa v svojem razočaranju nismo videli razloga za obup. Videli smo, da Sveto pismo nakazuje, da mora biti čas odlašanja, in da moramo, medtem ko se vizija odlaša, nanjo čakati. Videli smo tudi, da se obdobje s koncem leta ni moglo v celoti zaključiti, niti ob domnevi, da je bila naša kronologija pravilna; in da se lahko izpolni šele nekje v tem letu; in vendar smo svetu odkrito in v celoti priznali, da smo se zmotili v tistem določenem trenutku, na katerega smo gledali s toliko zaupanjem; toda čeprav smo se tako zmotili, lahko v tej zadevi vidimo Božjo roko. Vidimo, da je to razglasitev uporabil kot opozorilo svetu in preizkušnjo za cerkev. S tem je njegovo ljudstvo postavila v stanje pričakovanja. Poklicala je tiste, ki so bili pripravljeni trpeti zaradi njegovega imena. Pokazala je, komu je bil klic o Gospodovem prihodu vest velike radosti, in komu je bil nezaželen zvok v ušesih. Pokazala je vesolju, kdo bo z odprtimi rokami sprejel Gospodov povratek in kdo ga bo ob njegovem drugem prihodu zavrnil, tako kot so to storili Judje ob njegovem prvem prihodu. In to obravnavamo kot korak v uresničevanju Božjega namena v tem ‚dnevu njegove priprave‘, da bi lahko izpeljal ljudstvo, ki bi iskalo le Gospodovo voljo, da bi bilo pripravljeno na njegov prihod.«
GSAM 157ZGODOVINA GIBANJA PO MARCU 1844
GSAM 157.1Kratka zgodovina adventističnega gibanja po 21. marcu 1844 je predstavljena v nadaljevanju, vzeto iz revije Signs of the Times z dne 31. oktobra 1844:—
GSAM 157.2»Po izteku leta 1843 – judovskega leta – se je velika večina adventistov sprijaznila z mislijo, da od zdaj naprej ne moremo več računati na določene čase z nobeno stopnjo gotovosti. Verjeli so, da smo tam, kamor kaže naša kronologija, na koncu vseh preroških obdobij, ob koncu katerih se pričakuje prihod; in da bomo sicer morali počakati le še kratek čas, kolikor se naša kronologija morda razlikuje od Božjega časa, vendar so verjeli, da ne moremo imeti več nobenega namiga o natančnem času. Vsi so vzeli svoje svetilke in odšli naproti Ženinu; toda Ženin se je zamudil preko časa (1843), v katerem so ga pričakovali. Med tem odlašanjem vizije se je zdelo, da so vsi odločeni čakati nanjo, saj so verjeli, da se ne more zamakniti in da jo je mogoče pričakovati vsak trenutek. Vendar pa je kmalu postalo zelo očitno, da so množice snovale načrte za prihodnost, ki jih ne bi snovale, če bi verjele, da bo Gospod prišel še letos; in da so zaspale v smislu zavedanja o Gospodovem takojšnjem prihodu. Z drugimi besedami, mislili so, da bi lahko prišel vsak dan ali da bi se lahko za nekaj časa odložilo, medtem pa bi lahko uživali v osvežujočem počitku. No, to je bilo tako, kot je rekel naš Odrešenik: ‚Ko se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale.‘
GSAM 157Pozornost usmerjena na jesen leta 1844
GSAM 157.3»Že maja 1843 je brat Miller usmeril našo pozornost na sedmi mesec judovskega svetega leta kot čas obhajanja tistih tipov, ki napovedujejo drugi prihod; in lansko jesen smo z velikim zanimanjem pričakovali ta trenutek. Ko je ta čas minil, je brat S. S. Snow v celoti sprejel mnenje, da se mora, v skladu s tipi, prihod Gospoda, ko se bo zgodil, zgoditi deseti dan sedmega meseca; vendar ni bil prepričan glede leta. Kasneje je spoznal, da se preroška obdobja dejansko ne iztečejo do letošnjega leta, 1844; zato se je opredelil, da bomo okoli 22. oktobra – desetega dne sedmega meseca tega leta – priča prihodu Gospoda slave. To je pridigal v New Yorku, Filadelfiji in drugih krajih preteklo pomlad in poletje; in čeprav so mnogi sprejeli njegova stališča, pa se do julija ni pokazal noben poseben učinek tega.
GSAM 158Pridelek, ki je ostal na poljih
GSAM 158.1»V začetku sezone so bili nekateri naši bratje na severu New Hampshira tako prepričani, da bo Gospod prišel še pred naslednjo zimo, da niso obdelovali svojih polj. Okoli sredine julija – kar je bil večer polnoči judovskega dnevnega leta (večer-jutro, če štejemo od novega meseca v aprilu, začetka tega judovskega leta) – so bili tudi drugi, ki so posejali in zasadili svoja polja, tako prepričani v Gospodov takojšnji prihod, da v skladu s svojo vero niso mogli požeti svojega pridelka. Nekateri so, ko so šli na svoja polja kosit travo, ugotovili, da tega sploh ne morejo storiti, in so v skladu s svojim občutkom dolžnosti pustili pridelek stati na polju, da bi s svojimi dejanji pokazali svojo vero in s tem obsodili svet. To se je hitro razširilo po severu Nove Anglije.
GSAM 158Sodba bo predhodila prihodu
GSAM 158.2»V istem času so naši bratje v Mainu sprejeli stališče, da mora sodba predhoditi prihodu; da sovpada z žetvijo in da ni le ob koncu sveta, ampak zajema obdobje, ki neposredno predhodi koncu. V skladu s tem stališčem so menili, da smo v sodbi, da se črta ločnica in da se Božji služabniki pečatijo na čelu, dokončanje tega pa bo signal za štiri angele, ki zadržujejo štiri vetrove zemlje (Razodetje 7:1), da sprostijo svoj prijem.
GSAM 159Prebujenje ob polnoči
GSAM 159.1»Okoli sredine julija je Božji blagoslov pri pridobivanju odpadnikov začel spremljati oznanjanje časa, in tisti, ki so sprejeli katero koli od omenjenih stališč, so pokazali opazno spremembo v svojem vedenju ter nenadno prebujenje iz spanja, kakor je bilo napovedano. ‚Opolnoči pa nastane hrup: Glej, ženin! Pojdite mu naproti! Tedaj vstanejo vse te device in olepšajo svetilnice svoje.‘ Od julija so se ta gibanja odvijala v različnih delih Nove Anglije in so se med seboj razlikovala; vendar jih je vse spremljal Božji blagoslov pri vračanju mnogih, katerih svetilke so bile že skoraj ugasnile, ter pri posvečenju njegovih svetnikov. Na taboru v Exeterju so se vsi ti vplivi združili, prepleli v eno veliko gibanje in se hitro razširili po vseh adventističnih skupinah po deželi.«