Poglavje 26 – Naše misijonsko delo v tujini

GSAM 403.1»kakor je pisano: ‚Katerim se ni oznanilo o njem, bodo videli, in kateri niso slišali, bodo razumeli‘.«¹

GSAM 403.2Naša prva misija na področju zunaj Združenih držav Amerike se je začela leta 1874, ko je bil pastor J. N. Andrews poslan v Švico in tam začel delovati.

GSAM 403SREDNJEEVROPSKO OBMOČJE

GSAM 403.3V to misijsko območje je bilo takrat vključenih osem držav, in sicer Švica, Francija, Italija, Turčija, Belgija, Španija, Portugalska in Grčija, ozemlje s 140.000.000 prebivalcev.

GSAM 403.4Na tem mestu je morda zanimivo omeniti okoliščine, ki so naše ljudi pripeljale do tega, da so se lotili misije na tako obsežnem ozemlju, v času, ko je bila naša verska skupnost številčno šibka.

GSAM 403Pastor Czechowski

GSAM 403.5Leta 1865 je pastor M. B. Czechowski, spreobrnjeni poljski katoliški duhovnik, ki je sprejel sedanjo resnico, izrazil željo, da bi ga naši verniki poslali kot misijonarja v Srednjo Evropo. Ker to takrat ni bilo izvedljivo, je svojo prošnjo predložil adventistom prvega dne v Bostonu, Massachusetts, ki so ga morda šteli za popolnoma ločenega od naših vernikov. Kakor koli že, zagotovili so potrebna sredstva in ga poslali na želeno misijsko pot.

GSAM 404Sobotniki v Švici

GSAM 404.1Leta 1866 je v Tramelanu v Švici poučeval resnico o soboti in sporočilo tretjega angela, kar je privedlo do nastanka skupine tistih, ki spoštujejo soboto. Kmalu zatem jih je zapustil, da bi šel poučevati sporočilo na Madžarsko. Skupini v Tramelanu ni ničesar povedal o našem delu v Ameriki, vendar je eden izmed njih, Albert Vuilleumier, znal brati angleško. Po naključju je zagledal izvod revije Advent Review. Na ta način se je začela korespondenca med obema državama.

GSAM 404Pastor Erzenberger poslan v Ameriko

GSAM 404.2Leta 1869 je bil James Erzenberger iz Tramelana poslan v Ameriko, da bi se naučil angleškega jezika in se bolje seznanil z nauki in običaji adventistov sedmega dne. V Battle Creek je prispel 18. junija in v Ameriki ostal eno leto in pol. Na poti nazaj je 9. septembra 1870 odpotoval iz New Yorka. Junija istega leta je to državo obiskal Ademar Vuilleumier, kjer je ostal približno štiri leta. Na poti nazaj v domovino ga je spremljal pastor Andrews. V Neuchâtel sta prispela 16. oktobra 1874.

GSAM 404.3Leta 1875 sta pastor D. T. Bourdeau in njegova družina zapustila Ameriko in odpotovala v Francijo, kjer ju je odbor imenoval za delo.

GSAM 404Začetek izdajanja francoskega časopisa

GSAM 404.4Naslednje leto, julija 1876, se je v Baslu v Švici začelo izdajanje časopisa v francoskem jeziku z naslovom Les Signes des Temps (Znamenja časov). 13. maja 1882, šest let kasneje, je pastor Haskell iz New Yorka odplul v Evropo. Med tem misijonskim potovanjem je preživel več ali manj časa v Švici.

GSAM 405Pastor Whitney odide v Basel – smrt pastorja Andrewsa

GSAM 405.126. julija 1883 je pastor B. L. Whitney s svojo družino prispel v Basel, saj ga je Odbor generalne konference imenoval za vodjo te misije, da bi nadomestil pastorja Andrewsa, čigar zdravje se je hitro slabšalo. Nekaj mesecev kasneje, oktobra istega leta, je umrl.

GSAM 405.2Pastor Andrews v mladosti ni imel možnosti obiskovati višjih šol in univerz, vendar je bil dobro izobražen; bil je tisto, kar svet imenuje samoučen ali samostojno uspešen človek. S svojo vztrajnostjo pri učenju se je naučil latinščine, grščine in hebrejščine, v poznejših letih pa še francoščine. Francoščine se je naučil, da bi mu pomagala pri odpiranju in vodenju dela v Srednjeevropski misiji, kjer je deloval zadnjih šest let svojega življenja, pisal in izdajal francosko izdajo revije Signs of the Times ter pridigal v tem jeziku. Prav med tem delom ga je doletela smrt.

GSAM 405Dr. Kellogg v Evropi

GSAM 405.3Spomladi leta 1883 je dr. J. H. Kellogg obiskal Evropo zaradi medicinskih raziskav. V vsaki od naših misij je preživel nekaj dni, njegovi obiski pa so bili vir velike spodbude za delavce; zlasti pastor Andrews je zelo cenil njegove nasvete v zvezi z delom v Baslu.

GSAM 405Pastor Butler obišče Evropo

GSAM 405.4Na generalni konferenci, ki je potekala oktobra 1883, je bilo priporočeno, da se čim prej začne izdajanje časopisa v Angliji. Kot rezultat še enega glasovanja, sprejetega na tej konferenci, so pastorji Geo. I. Butler, M. C. Wilcox in A. C. Bourdeau odpotovali v Evropo in Anglijo, da bi pomagali pri delu. Pastor Butler je 27. februarja 1884 prispel v Glasgow na Škotskem. Eden od ciljev obiska pastorja Butlerja v tujih misijah je bil, da bi s svojim lastnim opazovanjem spoznal težave pri opravljanju dela v tujini in načine za njihovo premagovanje. Tudi on je preživel nekaj časa v Baslu in na srednjeevropskem območju. A. C. Bourdeau je deloval med francoskim prebivalstvom v alpskih dolinah, med valdenci; M. C. Wilcox pa se je ukvarjal s tiskarskim in uredniškim delom v Angliji, kjer je ostal do konca leta 1886.

GSAM 406Zgraditev založbe v Baslu

GSAM 406.1Leta 1884 je bila v Baslu zgrajena založba Imprimerie Polyglotte (ime pomeni tiskanje v več jezikih). Marca 1885 je Odbor generalne konference pooblastil H. W. Kellogga, da obišče Basel in kupi potrebno opremo za tiskarno. To je tudi storil, s čimer je v starodavnem mestu Basel nastala dobro opremljena tiskarna v lasti adventistov sedmega dne.

GSAM 406.2V času obiska pastorja Butlerja v Evropi so v baselski tiskarni tiskali nemški časopis z naslovom Herold der Wahrheit. Istega leta so v tej tiskarni izdajali tudi romunski časopis Adevărulu Prezentu (Sedanja resnica). In še en v italijanščini, imenovan L’Ultimo Messaggio (Zadnja sporočila). Oba zadnja časopisa sta bila šestnajststranska četrtletnika. Na švicarski konferenci oktobra 1884 je bilo navedeno, da je bilo v tem letu natisnjenih in razširjenih 146.000 izvodov teh štirih časopisov. Do leta 1895, ko je bila tiskarna (zaradi preganjanja v Baslu) preseljena iz tega mesta v Hamburg v Nemčiji, so izhajale knjige in brošure v enajstih različnih jezikih, in sicer v francoščini, nemščini, italijanščini, romunščini, španščini, češčini, ruščini, nizozemščini, madžarščini, armenskem jeziku, turščini in turško-grškem jeziku. Tako je bila, kot je nakazovalo že samo ime, ustanova, ki je »tiskala v mnogih jezikih«.

GSAM 407Gospa White obišče Evropo

GSAM 407.13. septembra 1885 so gospa White, njen sin W. C. White in družina prispeli v Basel. Eno leto in pol so preživeli v starih deželah, kjer so obiskovali misijone na srednjeevropskem območju in tam opravili neprecenljivo delo za različne misijone.

GSAM 407Ustanovitev švicarske konference

GSAM 407.210. septembra 1885 je bila ustanovljena Švicarska konferenca. V poročilu, podanem takrat, je bilo navedeno, da so konferenco sestavljali en posvečen pastor, sedem licenčnikov, deset cerkva in 224 članov. Ti so v preteklem letu plačali desetino v višini 1.645,11 dolarjev. Poleg tega so bile za delo darovane še donacije v višini 2.041,22 dolarjev.

GSAM 407Pastor Waggoner v Evropi

GSAM 407.3Gospa White se je skupaj z W. C. Whiteom in družino leta 1887 vrnila v Ameriko. Istega leta je bil pastor J. H. Waggoner povabljen, da se pridruži Srednjeevropski misiji. Na tem področju je preživel več kot dve leti, v tem času pa je imel dom v Baslu. Prav v tem mestu je, kot je bilo že omenjeno, 20. aprila 1889 umrl.

GSAM 407.4Slabo zdravje pastorja Whitneyja in njegova poznejša smrt (9. aprila 1889) sta bila še en hud udarec za to misijo.

GSAM 407Pastor Robinson v Evropi

GSAM 407.5Pastor D. A. Robinson, ki je deloval v Angliji, je bil izbran za naslednika pastorja Whitneyja. V tem okrožju je uspešno deloval približno šest let, nato pa je na povabilo Generalne konference leta 1895 odpotoval v Indijo. Zaradi njegovega odhoda je bilo treba imenovati novega nadzornika.

GSAM 408Pastor Holser, nadzornik misijskega območja

GSAM 408.1Za to mesto je bil izbran pastor H. P. Holser, ki je bil poleg tega imenovan tudi za vodjo celotne srednjeevropske misije. Tu je neutrudno in učinkovito deloval do leta 1901, ko je tudi sam moral podlegati uničujočim posledicam bolezni. Umrl je v Canyon Cityju v Koloradu 11. septembra 1901.

GSAM 408.2Kljub tem neugodnim okoliščinam je misija rasla in delo napredovalo, kot je razvidno iz poročila, predloženega Generalni konferenci leta 1895, v katerem je navedeno, da je Srednjeevropska konferenca sestavljena iz devetnajstih cerkva s 484 člani, ki so v preteklem letu plačali desetine v višini 4.378,18 dolarjev. Na tisti dan so imeli štiri posvečene pastorje in pet licenčnikov.

GSAM 408NEMŠKO-RUSKA MISIJA

GSAM 408.3Leta 1870 so J. H. Linderman, pastor cerkve blizu Elberfelda v Prusiji, in štirideset njegovih članov na podlagi študija Svetega pisma začeli praznovati soboto kot sedmi dan, ne da bi vedeli za katero koli drugo skupino kristjanov na svetu, ki bi ta dan spoštovala kot soboto. Vest o tej skupini je našim ljudem prišla na nenavaden način. Na soboto je v misijonsko hišo v Baslu prišel berač. Družina je ravno preučevala lekcijo sobotne šole, pred seboj pa so imeli odprta Sveta pisma. Ta prizor je na moškega naredil vtis in ga spodbudil, da je začel postavljati vprašanja.

GSAM 408Skupina iz Elberfelda

GSAM 408.4Ko je izvedel, da niso Judje, ampak kristjani, ki spoštujejo soboto kot sedmi dan, je spregovoril o tej skupnosti v Elberfeldu. Pastor Andrews je menil, da je pametno preveriti to trditev; zato je v spremstvu pastorja Erzenbergerja v začetku leta 1875 odpotoval v Prusijo, kjer sta našla skupnost, kakor je bila opisana. Pastor Erzenberger je še nekaj časa ostal in deloval v tem delu Nemčije, 8. januarja 1876 pa je bilo v Elberfeldu krščenih osem oseb, kar je bil prvi krst, ki so ga v Nemčiji opravili adventisti sedmega dne.

GSAM 409.1Resnica se je v Rusiji uveljavila že leta 1882 prek čtiva, ki so ga nemški bratje iz Amerike pošiljali svojim prijateljem v nemških kolonijah v Rusiji.

GSAM 409Pastor Conradi v Evropi

GSAM 409.2Leta 1885 je pastor L. R. Conradi zapustil Ameriko in odšel na srednjeevropsko misijsko področje, da bi deloval med Nemci. 28. junija 1886 je iz Basla odpotoval na Krim v Rusiji. Od tam se je skupaj s pastorjem Perkom odpravil v Berdebulat, kjer sta bili krščeni dve sestri in ustanovljena cerkev z devetnajstimi člani, kar je bila prva cerkev adventistov sedmega dne v Rusiji.

GSAM 409Pastorja Conradi in Perk v zaporu

GSAM 409.3Takoj po tem sta bila pastorja Conradi in Perk aretirana zaradi poučevanja, ki je bilo v nasprotju s pravoverno vero, in sta bila pet tednov zaprta v Perekopu. Po izpustitvi (po posredovanju ameriškega poslanika) je pastor Conradi obiskal vzhodno Rusijo, nato pa se je vrnil v Švico.

GSAM 409Delo ob Volgi v Rusiji

GSAM 409.4V istem letu je pastor Laubhan začel delovati v Rusiji, blizu svojega doma ob reki Volgi. Leta 1880 je pastor Klein iz Kansasa začel delovati v nemški Rusiji, s čimer so se pojavili delavci za to težko in zahtevno področje, in čeprav so bili verniki izgnani in zaprti, je Gospod to delo izjemno blagoslovil.

GSAM 409Uspeh kolporterjev v Nemčiji

GSAM 409.5Leta 1888 so kolporterji začeli delovati v Porenjsko-Prusiji, Württembergu, Badenu in Alzaciji. Osem ali deset energičnih in zvestih delavcev je bilo tako uspešnih, da so v enem letu prodali naslednje število knjig: Life of Christ, 3.000 izvodov; From Eden to Eden, 2.000 izvodov; ter 12.000 brošur. Zaradi tega dela je skoraj v vsakem kraju, kjer so se knjige prodajale in brale, vsaj en človek sprejel resnico.

GSAM 410Odprtje misijskega dela v Hamburgu

GSAM 410.1Maja 1889 je pastor Conradi odprl misijonsko delo v Hamburgu v Nemčiji, v zelo kratkem času pa je bila ustanovljena šola za usposabljanje delavcev. Naslednjega oktobra je bila organizirana sobotna šola z osemindvajsetimi člani. V tem letu je misijo obiskal pastor Haskell, organizirana je bila cerkev z dvajsetimi člani in ustanovljeno knjižno skladišče.

GSAM 410.2Pastor J. T. Boettcher se je v tem času ukvarjal z delom v Nemčiji v Barmenu. Leta 1890 je bilo Generalni konferenci predloženo poročilo, v katerem je bilo navedeno, da je v nemško-ruski misiji devet organiziranih cerkva s skupno 422 člani, poleg tega pa še petinsedemdeset sobotnikov, ki še niso bili organizirani. 7. aprila istega leta je bilo krščenih še dvanajst ljudi, ki so se pridružili hamburški cerkvi. Decembra se je število članov te cerkve povečalo na štirideset. Znesek, prejet iz prodaje knjig iz skladišča v Hamburgu, na Nizozemskem, v Rusiji in v različnih delih Nemčije, je znašal 5.000 dolarjev.

GSAM 410Uspeh v Evropi

GSAM 410.3Delo v srednjeevropski misiji je napredovalo počasi, a zanesljivo, kot je razvidno iz poročila, podanega na Generalni konferenci leta 1891. V Nemčiji je bilo takrat pet cerkva s skupno 140 člani, od katerih je bilo 64 članov hamburške cerkve. Plačana desetina je znašala 1.000 dolarjev. Prodaja knjig na ladjah, ki jo je opravljal ladijski misijonar v Hamburgu, je znašala 500 dolarjev, medtem ko je letna prodaja kolporterjev po celotnem območju znašala 6.000 dolarjev. V Avstriji je resnico sprejelo 150 ljudi, v Rusiji pa je bilo trinajst cerkva s skupno 400 člani.

GSAM 411Pet ruskih sobotnikov izgnanih

GSAM 411.1Približno v tem času (1891) je bilo pet članov ruske cerkve, vključno z vodjo, aretiranih zaradi poučevanja naukov, ki so bili v nasprotju z uradno cerkvijo, in obsojenih na pet let izgnanstva v Zakavkazje. Morali so biti verigani drug z drugim in prehoditi petsto milj. V tej preizkušnji jih je podpirala njihova vera in bili so srečni v Gospodu. V tem letu je bila pripravljena brošura v obliki svetopisemskih proučevanj v ruskem jeziku o Kristusovem trpljenju, spanju mrtvih, o tem, kateri dan in zakaj, ter o tem, ali lahko to vemo.

GSAM 411.2Ob času Generalne konference leta 1895 se je število članov v Nemčiji povečalo na 368, desetina pa je v preteklem letu znašala 2.327,43 dolarjev.

GSAM 411Več sobotnikov v Rusiji

GSAM 411.3V Rusiji se je število članov, kljub temu da se je veliko ljudi izselilo v druge države, povečalo na 467, ki so plačali desetino v višini 841,60 dolarjev.

GSAM 411.4Iz izjave sekretarja za tuje misije v berilu za molitveni teden leta 1896 izvemo, da

GSAM 411.4»se je na nemško-ruskem območju v preteklem letu njihovo število skoraj podvojilo; njihovo število se je povečalo za več kot štiristo. V Berlinu v Nemčiji je redna sobotna bogoslužja obiskovalo šestdeset vernikov. Izgradnja misijske kapele v Hamburgu je tamkajšnje delo okrepila. V Münchnu na Bavarskem je več ljudi čakalo na krst. Verniki so bili v Leipzigu, Königsbergu, Magdeburgu, Poznanu, Stuttgartu in drugih večjih nemških mestih. Skupina je bila tudi v Rotterdamu na Nizozemskem.

GSAM 412.1»V Rusiji so kolporterji pridobili dovoljenja od vlade. Literatura je bila prevedena v latvijski in estonski jezik. Nemški časopis so preselili iz Basla v Hamburg, kjer so v tej tiskarni tiskali resnico v štirinajstih jezikih.«

GSAM 412Krst na Madžarskem

GSAM 412.2V tem letu je bil opravljen prvi krst na Madžarskem in prvo obredno zborovanje na Češkem. V Galacu v Romuniji je bila ustanovljena ladijska misija za območje Donave in Črnega morja.

GSAM 412Kolportaža v Nemčiji

GSAM 412.3V reviji Home Missionary iz decembra 1895 je pastor Spies o delu kolportaže na nemškem območju dejal:

GSAM 412.3»Tisti, ki so bili odgovorni za delo kolportaže, ko se je to začelo na tem območju, niso prenehali s prizadevanji, čeprav so jim nekateri vodilni založniki in knjigotržci v Leipzigu zagotavljali, da se bo ‚prodaja knjig prek naročnin izkazala za neuspeh‘.

GSAM 412.4»Avgusta 1887 je izšla prva izdaja knjige Life of Christ v nemškem jeziku. Okoli časa, ko je bila omenjena knjiga pripravljena za distribucijo, je v Baslu potekal tečaj za kolporterje; to je zaznamovalo začetek dela kolportaže, ne le v Nemčiji, ampak po vsej Evropi. Sedma izdaja te knjige je zdaj prišla iz tiskarne v nemškem jeziku.

GSAM 412.5»Od 1. januarja 1895 je na teren stopilo dvanajst novih kolporterjev. Junija 1895 je poročilo pokazalo petdesetodstotno povečanje prodaje. Trenutno si posebej prizadevamo za naš nemški časopis Herold der Wahrheit. Nekatere, ne preveč velike cerkve, prevzamejo od petdeset do dvesto izvodov, ki jih prodajo. In imajo zelo prijetne izkušnje s kupci. V Review z dne 18. februarja 1896 je pastor Conradi dejal: ‚Leto 1895 zaključujemo s tisoč petsto sobotarji na nemško-ruskem območju.‘«

GSAM 413SKANDINAVSKA MISIJA

GSAM 413.1Misijo med skandinavskim prebivalstvom je leta 1877 odprl pastor John Matteson. 6. junija je prispel v Vejle v Jutlandu na Danskem. Ko je odšel v to državo, je bilo nekaj ljudi, ki so začeli spoštovati soboto na podlagi branja časopisov in traktatov, ki so jim jih poslali prijatelji iz Amerike.

GSAM 413.2Ko sledimo začetkom tega dela, izvemo, da so leta 1850 štiri osebe, ki so se iz Norveške preselile v Ameriko, začele spoštovati Gospodovo soboto. Prebivale so v Oaklandu v Wisconsinu. Dve izmed njih sta bila oče in mati pastorja O. A. Olsena. Leta 1863 je pastor John Matteson začel spoštovati soboto sedmega dne. Živel je v Poysippiju v Wisconsinu. V naslednjih šestih mesecih je zaradi njegovega prizadevanja okoli štirideset dansko-norveških vernikov sprejelo nauke adventistov sedmega dne. Prvi dejavni pridigar, ki se mu je pridružil v službi, je bil pastor J. F. Hanson iz Minnesote.

GSAM 413Prva knjiga, izdana v dansko-norveškem jeziku

GSAM 413.3Leta 1866 se je pastor John Matteson obrnil na vodstvo založbe Review and Herald, da bi ugotovil, ali bi za skandinavsko prebivalstvo natisnili brošure in letake v njihovem jeziku. Obvestili so ga, da jim pomanjkanje sredstev v založbi tega ne omogoča; vendar so v Wisconsinu in Minnesoti živeli ljudje njegove narodnosti, ki so si tako močno želeli, da bi bila resnica natisnjena v njihovem maternem jeziku, da so – čeprav so živeli v skromnih razmerah in jih je bilo manj kot petdeset – zbrali 1.000 dolarjev v gotovini in mu jih za ta namen izročili. S tem denarjem in količino lepo pripravljenega rokopisa je pastor Matteson prišel v Battle Creek in ponovno vložil prošnjo za tiskanje knjig. Ker je bil pripravljen odgovoriti na prej izražene ugovore, so mu ugodili, in 18. marca 1867 je začel brati svoj rokopis, pripravljen za knjigo Liv og Død (Življenje in smrt), pastorju J. N. Andrewsu in meni, ki sva bila takrat člana odbora za publikacije. Z drugimi besedami, v angleščini nama je povedal, kaj je v njegovem rokopisu zapisano v dansko-norveškem jeziku.

GSAM 414Pastor Matteson postane tiskar

GSAM 414.1Takrat ni bilo nobenega tiskarja, ki bi ga lahko oprostili drugih nalog, da bi zanj stavil črke, zato je prosil za privilegij, da se tega nauči sam. To delo je nadaljeval, dokler ni imel natisnjenih približno tisoč strani brošur in traktatov v svojem jeziku.

GSAM 414.2S tem novim sredstvom za širjenje resnice med svojim ljudstvom je z novim pogumom odšel naprej in organiziral srečanja v različnih zveznih državah. Od takrat naprej se je delo med Skandinavci precej hitro razvijalo.

GSAM 414Prvi tuji časopis

GSAM 414.3Delo med Dansko-Norvežani je doseglo takšne razsežnosti, da se je pojavila potreba po mesečniku, v katerem bi ljudje te narodnosti lahko prejemali pouk in spodbudo v svojem jeziku. Zato je 1. januarja 1872 pri založbi Review and Herald izšel danski mesečnik, štiriindvajsetstranski časopis v obliki revije z imenom Advent Tidende (Adventne novice). Naslednje leto se je obseg tega časopisa povečal na dvaintrideset strani. To je bil prvi časopis, ki so ga adventisti sedmega dne izdali v tujem jeziku.

GSAM 414.4Leta 1874 je bilo zanimanje med švedsko govorečimi verniki tako veliko, da so v tem jeziku začeli izdajati šestnajststranski mesečnik z naslovom Svensk Härold.

GSAM 414.5Ko je pastor Matteson junija 1877 v matični deželi začel misijonsko delo med skandinavskim prebivalstvom, so iz Amerike vsak mesec na Dansko pošiljali 266 izvodov revije Tidende, na Norveško pa 60. Zaradi branja teh revij je v Skandinaviji že več oseb spoštovalo soboto. Kot rezultat njegovega enoletnega dela na Danskem so se na več različnih krajih oblikovale skupine vernikov.

GSAM 415Tiskarna na Norveškem

GSAM 415.1Po tem je pastor Matteson odšel na Norveško, kjer je 7. junija 1879 kot rezultat svojega dela v Christiani ustanovil cerkev s 38 člani. Okoli tega časa se mu je v službi pridružil pastor J. P. Jasperson iz Amerike. Tega leta je bilo na Norveškem ustanovljeno tudi založniško združenje, v Christiani pa je bila za 14.580 dolarjev kupljena nepremičnina za tiskarno, dvorano za bogoslužja in bivalne prostore. Nekaj časa je iz tiskarne v Christiani tedensko izhajala majhna naklada časopisa Tidernes Tegn.

GSAM 415.2V zgodnji jeseni leta 1880 je pastor Matteson prišel v Ameriko, da bi pridobil pomoč za razširitev dela v Skandinaviji. Udeležil se je tistega leta Generalne konference in se aprila 1881, močno spodbujen, vrnil v Evropo. Kmalu po njegovi vrnitvi je bil kupljen valjčni tiskarski stroj in nameščen v tiskarni v Christiani.

GSAM 415Časopisi o zdravju v danščini in švedščini

GSAM 415.3Takoj so začeli izdajati zdravstveni časopis v danščini z naslovom Sundheds Bladet. Leta 1883 je izdal podoben časopis v švedščini ter verski časopis z naslovom Sanningens Härold. Leta 1884 so imeli tiskarniško opremo v vrednosti 2.563 dolarjev. V tem letu so natisnili in razposlali skupaj 115.000 izvodov, poleg tega pa še več tisoč letakov in nekaj knjig.

GSAM 415Pastor Haskell v Skandinaviji

GSAM 415.4Delo v skandinavskih državah je prejelo veliko pomoči ob obisku pastorja Haskella leta 1882, leta 1884 pa so jim znatno pomagali s svojim delom pastorji Geo. I. Butler, B. L. Whitney, A. B. Oyen in E. G. Olsen.

GSAM 416Gospa White znatno pomaga Skandinaviji

GSAM 416.1Leta 1885 sta gospa E. G. White in njen sin W. C. White obiskala Skandinavijo, kar je bilo za delo na tem področju neprecenljive vrednosti. Nekateri so menili, da revni v tej državi ne morejo plačevati desetine in da je nesmiselno poskušati kolportirati knjige. Pričevanje gospe White je prišlo ob pravem času in ga je ljudstvo dobro sprejelo, kar je potrdil odgovor v naslednjih besedah: »Storiti hočemo vse, ar je govoril Gospod, in pokorni booemo.« Med tem obiskom se je na skandinavskem območju zgodila popolna sprememba, ki jo je v glavnem povzročilo neutrudno delo gospe White.

GSAM 416Na Norveškem je bila zgrajena nova stavba založbe

GSAM 416.2Leta 1886 sta pastorja O. A. Olsen in N. Clausen obiskala skandinavske države, pri čemer je slednji tam ostal kar nekaj časa. Leta 1885 je bila v Christiani zgrajena nova poslovna stavba, v letu, ki se je končalo 1. septembra 1886, pa je založba samo s prodajo knjig in brošur ustvarila prihodek v višini 5.386,68 dolarjev, medtem ko je znesek, prejet iz naročnin na periodične publikacije, znašal 3.146,03 dolarjev.

GSAM 416Petindvajset cerkva v Skandinaviji

GSAM 416.3Poročilo, predloženo Generalni konferenci leta 1889, je navajalo, da je na skandinavskem območju delovalo petindvajset cerkva s 926 člani, ki so plačali desetino v višini 2.548,75 dolarjev; imelo je tudi šest pastorjev, štiri licenčnike in dvainpetdeset kolporterjev. Prodaja knjig na Norveškem in Švedskem je v enem četrtletju znašala 2.161,26 dolarjev.

GSAM 416Šola v Christiani

GSAM 416.4V tem času je v Christiani delovala šola s petdesetimi učenci. Leta 1891 sta pastorja O. A. Olsen in E. J. Waggoner v Christiani vodila svetopisemski tečaj, ki ga je obiskovalo sto učencev. Na tem tečaju so udeležence temeljito usposabljali za delo kolportaže.

GSAM 417Štirideset cerkva v Skandinaviji leta 1895

GSAM 417.1Šest let kasneje, leta 1895, opazimo poročilo pastorja D. A. Robinsona, takratnega okrožnega nadzornika za tuje misijsko področje, ki tako jasno kaže izrazito rast dela v tem obdobju, da ga navajamo v nadaljevanju: »Skandinavija ima štirideset cerkva in 1.458 članov. Letna desetina je znašala 5.585,55 dolarjev. Imamo petnajst posvečenih pastorjev, enajst licenčnikov, letna prodaja knjig pa znaša 40.000 dolarjev. Ta velik znesek je v glavnem zasluga prizadevanj kolporterjev, in to v državi, kjer so leta 1885 knjigotržci in celo pastorji naše vere trdili, da prodaja knjig s kolportažo ni mogoča.

GSAM 417Tri skandinavske konference

GSAM 417.2Na skandinavskem območju trenutno delujejo tri konference, ki so bile ustanovljene na naslednje datume: Danska, 30. maj 1880; Švedska, 12. marec 1882; Norveška, 10. junij 1887. Pastor John Matteson, ki je prvi odprl skandinavsko misijo in tako uspešno utrl pot delu ter se tako vneto in požrtvovalno trudil za blaginjo tega ljudstva, je zbolel za usodno boleznijo, tuberkulozo, in umrl v El Monteju v Kaliforniji 30. marca 1896 v starosti enainšestdeset let.

GSAM 417BRITANSKA MISIJA

GSAM 417.3William Ings, rojen v Hampshiru v Angliji, a po duhu in izobrazbi Američan, saj je od otroštva živel v Združenih državah, je 23. maja 1878 iz Basla v Švici prispel v Southampton. Tokrat je bil njegov obisk kratek, trajal je le dva tedna, nato pa se je za kratek čas vrnil na celino. Kmalu zatem pa se je ponovno odpravil v Southampton, kjer je po štirih mesecih dela od hiše do hiše, razdeljevanja letakov in opravljanja misijonskega dela, kakršno se je ponujalo, poročal, da deset ljudi spoštuje soboto. 30. decembra istega leta sva z ženo prispela v Southampton, kjer sva se pridružila delu pastorja Ingsa pri organiziranju srečanj pozimi v Shirley Hall in v najeti hiši. Poleti leta 1879 smo v Southamptonu prirejali srečanja v šotoru. Takrat in na tem mestu se je delu pridružila gospodična Maud Sisley (danes gospa Boyd), ki je vodila svetopisemske ure in opravljala delo od hiše do hiše. Zaradi teh prizadevanj je več ljudi sprejelo resnico. Naslednjo zimo smo prirejali srečanja v dvorani v Ravenswood Villa, stavbi, v kateri smo živeli in imeli tudi skladišče.

GSAM 418Srečanja v šotorih v Angliji

GSAM 418.1Poleti leta 1880 je pastor Andrews, čeprav je bil slabega zdravja, prišel iz Švice, da bi pomagal pri srečanju v šotoru v Romseyju, kjer so sporočilo sprejele še druge osebe.

GSAM 418.211. januarja 1880 je bilo ustanovljeno društvo za razdeljevanje traktatov. Člani so se za to delo zelo zanimali in razdelili so veliko literature.

GSAM 418.38. februarja 1880 je potekal naš prvi krst, pri katerem je bilo krščenih šest kandidatov. Do 2. julija 1881 je bilo v Southamptonu krščenih devetindvajset kandidatov.

GSAM 418Število delavcev v Angliji se je povečalo

GSAM 418.4Na podlagi sklepa Generalne konference, ki je potekala jeseni leta 1881, so pastor A. A. John in njegova žena, Geo. R. Drew ter gospodična Jennie Thayer odpotovali v Anglijo in se vključili v delo na tem misijskem področju. V letu 1882 je pastor Haskell obiskal evropsko misijsko področje in preživel nekaj dni z delavci v angleški misiji, kjer jim je z nasveti in svetovanjem nudil dragoceno pomoč.

GSAM 418.5Marca 1882 so začeli tiskati dvostranski britanski dodatek k reviji Signs of the Times, ki so ga priložili tisoč izvodom revije Signs, poslanim iz Amerike. Ti so bili uporabljeni v misijonskem delu v Veliki Britaniji. Poročilo o delu z dne 1. oktobra 1883 kaže, da je bilo na ta dan sto sobotnikov. Desetine, plačane od začetka misije, so znašale 2.078,71 dolarjev.

GSAM 419Misijonsko delo na ladjah

GSAM 419.1Z dovoljenjem upraviteljev ladij je pastor Ings lahko brezplačno pošiljal pakete s traktati in časopisi v osemdeset glavnih pristanišč družbe »Peninsular and Oriental Steam Ship Company« v Južni Afriki, Vzhodnih in Zahodnih Indijah, Srednji Ameriki ter na Bay Islands. Prav zaradi vpliva tako poslanega branja se je na otoku Demarara prvič prebudilo zanimanje. To informacijo smo prejeli v pismih z otoka.

GSAM 419»History of the Sabbath« v angleških knjižnicah

GSAM 419.2Izvod knjige History of the Sabbath pastorja Andrewsa je bil razporejen tudi v šestdesetih javnih knjižnicah in brezplačnih čitalnicah po vsej Veliki Britaniji, kjer so knjige še vedno na voljo in pripovedujejo zgodbo tistim, ki so jo pripravljeni prebrati.

GSAM 419.3Leta 1884 je pastor Butler obiskal Anglijo v spremstvu drugih delavcev na tem področju. Pastorja S. H. Lane in Robert Andrews sta 9. maja 1885 odplula iz Bostona, da bi se pridružila misiji v Veliki Britaniji. Obisk gospe White v Angliji je bil vir moči in spodbude za delavce. Gospa White in njen sin sta tam preživela nekaj tednov, preden sta se iz evropskega področja vrnila v Ameriko.

GSAM 419Začetek izdajanja časopisa »Present Truth«

GSAM 419.4V začetku leta 1884, kmalu po prihodu pastorja Butlerja v Anglijo, je bilo sklenjeno, da se v Grimsbyju pod uredništvom M. C. Wilcoxa začne izdajati osemstranski polmesečni časopis z naslovom Present Truth. Ta se zdaj izdaja kot šestnajststranski tednik v Londonu v Angliji, z naklado okoli 18.000 izvodov na teden.

GSAM 420.1Leta 1889 je pastor Holser poročal, da je britanska misija obsegala osem cerkva z dvesto sobotniki, od katerih jih je bilo petinšestdeset v Londonu. Desetina za preteklo leto je znašala 1.244,58 dolarjev. Imeli so dva posvečena pastorja, dva licenčnika, dva ladijska misijonarja in sedem biblijskih delavcev. Približno v tem času sta se pastorja Wm. Hutchinson in Francis Hope pridružila angleški misiji.

GSAM 420Založba Pacific Press v Londonu

GSAM 420.2V letu 1890 je založba Pacific Press Publishing Company iz Oaklanda v Kaliforniji odprla podružnico na naslovu 48 Paternoster Row v Londonu ter tiskarno na naslovu 451 Holloway Road, London, N. Prodaja knjig iz te podružnice je v prvem letu, po veleprodajnih cenah, znašala 9.556,89 dolarjev.

GSAM 420.3Februarja 1895 je pastor Robinson podal naslednje poročilo:

GSAM 420.3»V Veliki Britaniji je enajst cerkva, 363 članov, pet pastorjev in en licenčnik. Desetina za preteklo leto je znašala 5.077,20 dolarjev, kar je povprečno 13,98 dolarjev na člana. Lastništvo in upravljanje nepremičnin založbe sta zdaj v rokah angleške družbe International Tract Society, Limited.«

GSAM 420.4Decembra 1895 je sekretar za tuje misije poročal, da je v Veliki Britaniji 560 članov. Desetine so se v tem letu povečale za 1.000 dolarjev. Na ta dan se je osem skupin zbiralo ob soboti na različnih mestih v Londonu.

GSAM 420.5Tako se je delo na tem misijskem področju razvijalo, včasih skoraj neopazno. Semena v nekaterih vrstah prsti ne vzklijejo tako hitro kot v drugih. Njihovo kaljenje je počasnejše, a njihova rast je zanesljivejša in trdnejša. Tako je tudi z resnico tretjega sporočila v tem kraljestvu. Njegovo seme je bilo posejano, se je ukoreninilo in počasi raslo, dokler ni doseglo razmeroma velikih razsežnosti.

GSAM 421AVSTRALAZIJSKA MISIJA

GSAM 421.110. maja 1885 so pastorji S. N. Haskell, J. O. Corliss in njegova družina, M. C. Israel in njegova družina, Wm. E. Arnold ter Henry Scott odpluli iz San Francisca, da bi odprli misijsko postajo na avstralskem področju. Enajst let pred tem, leta 1874, je gospa White na srečanju v Battle Creeku dejala, da bodo še mnogi narodi sprejeli resnico in da je videla, kako delujejo tiskarski stroji ter kako se v različnih državah tiskajo knjige in časopisi. Ko so jo prosili, naj navede, za katere države gre, je odgovorila, da je Avstralija edino ime, ki se ga spomni.

GSAM 421Bible Echo

GSAM 421.2Zaradi vnetega in uspešnega dela pastorja Haskella in njegovih sodelavcev se je sporočilo tako hitro širilo, da se je zdelo potrebno tiskati časopis v Avstraliji. Zato so bili sprejeti ukrepi za izdajanje in 1. januarja 1886 je v Melbournu izšel šestnajststranski mesečnik z naslovom Bible Echo and Signs of the Times. Prva številka je bila natisnjena v nakladi šest tisoč izvodov, medtem ko je redna naklada znašala le tri tisoč izvodov.

GSAM 421Ustanovitev prve cerkve v Avstraliji

GSAM 421.3V nedeljo, 10. aprila 1886, je bila ustanovljena prva cerkev adventistov sedmega dne v Avstraliji. Prisotnih je bilo osemnajst oseb, ki so podpisale zavezo, sedem drugih pa je zaprosilo za sprejem s krstom. Ti so bili naslednjo soboto krščeni, vsako soboto pa se je več tednov zapored pridruževalo novih članov, dokler cerkev ni štela petinpetdeset članov. Do maja 1886 je bilo vpisanih skupno devetdeset članov. Poleg teh je bilo še približno petintrideset ljudi na drugih krajih, ki so spoštovali soboto.

GSAM 421.4V tiskarni sta bili dve dobri tiskarski stiskalnici in en motor, vse plačano in v lasti adventistov sedmega dne v tej oddaljeni deželi – približno sedem tisoč milj od naše velike tiskarne v Oaklandu v Kaliforniji.

GSAM 422.1V letu 1886 se je sporočilo razširilo na Novo Zelandijo. Poročilo iz avstralskega območja navaja, da je bilo na Novi Zelandiji petdeset sobotnikov. Znesek, prejet iz prodaje knjig v založbi, je znašal 700 dolarjev. Poleg tega so kolporterji na Novi Zelandiji prodali štiristo izvodov knjige Great Controversy, v Avstraliji pa tisoč izvodov knjige Thoughts on Daniel.

GSAM 422Stavba avstralske založbe

GSAM 422.2Iz poročila z dne 19. julija 1889 izvemo naslednja dejstva: V Melbournu je bila dokončana stavba za tiskarno, ki vsebuje kapelo za cerkvene obrede.

GSAM 422Vstop na Tasmanijo

GSAM 422.3Konferenca je bila organizirana tako v Avstraliji kot na Novi Zelandiji, delo pa sta pastorja Israel in Steed razširila tudi na Tasmanijo. Na slednjem območju so bile že ustanovljene tri cerkve s skupno 136 člani. Poleg teh obstajajo še drugi razpršeni sobotniki, ki še niso organizirani.

GSAM 422.4Desetine za to leto na avstralskem področju so znašale 9.371 dolarjev. Na tem področju je delovalo petnajst kolporterjev, katerih prodaja knjig je znašala 19.500 dolarjev.

GSAM 422.5Na svojem drugem potovanju okoli sveta je pastor Haskell ponovno obiskal Avstralijo, se udeležil njihove konference, ki je potekala avgusta 1889, in na mnoge načine nudil učinkovito pomoč, kar je ta novo organizirana skupnost zelo cenila. Različni delavci iz Amerike so od časa do časa obiskovali Avstralijo v interesu ene velike zadeve – gradnje in krepitve dela Boga.

GSAM 422Gospa White v Avstraliji

GSAM 422.6Jeseni leta 1891 so gospa E. G. White, njen sin W. C. White, pastor Geo. B. Starr in drugi zapustili Kalifornijo in odpotovali v Avstralijo, kamor so prispeli decembra – sredi poletja na tem kontinentu. Pričevanje gospe White je, kljub telesni slabosti, s katero se je spopadala med devetimi leti svojega bivanja v tej deželi, v veliki meri pripomoglo k temu, da se je delo ustrezno uskladilo z duhom in smislom sporočila tretjega angela. V času njihovega bivanja v Avstraliji se je pastor J. O. Corliss ponovno pridružil delu tukaj, W. A. Colcord in drugi pa so začeli delovati na tem področju kot pastorji, učitelji itd.

GSAM 423Pastor Olsen v Avstraliji

GSAM 423.1Med svojim mandatom kot predsednik Generalne konference je pastor O. A. Olsen obiskal vse naše vodilne ustanove po vsej državi. To je zahtevalo obsežno potovanje – potovanje okoli sveta. To je storil, da bi se bolje seznanil z njihovimi potrebami in razmerami v različnih misijah, da bi bil tako pripravljen, da jim nepristransko služi. Na tem potovanju leta 1893 je preživel nekaj tednov v Avstraliji.

GSAM 423Avstralazijska zveza

GSAM 423.2V tem času je bila ustanovljena Avstralazijska zveza konferenc, ki jo sestavljajo avstralske in novozelandske konference ter avstralska misijonska območja. Ta zveza se sestaja enkrat na dve leti, poteka pa po vzoru zvez konferenc v drugih državah. V letu 1893 je nekaj kolporterjev, ki so delovali na tem področju, prodalo 5.000 izvodov knjige Steps to Christ, zato je bila natisnjena druga izdaja v enaki nakladi. Poleti 1894–95 so v štirih mesecih prejeli 4.000 naročil za knjige na naročnino.

GSAM 423Pastor Prescott v Avstraliji

GSAM 423.3Leta 1895 je pastor W. W. Prescott, izobraževalni tajnik te verske skupnosti, preživel nekaj mesecev v tej konferenci in temu področju dela posvetil veliko časa in pozornosti. Medtem je vodil izobraževalni tečaj, ki jim je bil v veliko korist.

GSAM 424.1Poročilo o delu v tem letu, ki je bilo predloženo Generalni konferenci, je pripravil pastor W. C. White in se glasi kot sledi:

GSAM 424.1»Avstralska zveza konferenc je sestavljena iz sedemnajstih cerkva s 1074 člani, ki so v preteklem letu plačali desetino v višini 9.810,10 dolarjev. Ta konferenca ima dvanajst posvečenih pastorjev, dva licenčnika, tri svetopisemske delavce in petdeset kolporterjev, ki so v tem letu prodali knjig v vrednosti 28.731,11 dolarjev. V tem letu se je kolonija Novi Južni Wales s šestimi cerkvami in 321 člani ločila od Avstralske konference in dobila ime Konferenca Novi Južni Wales.«

GSAM 424MISIJA V JUŽNI AFRIKI

GSAM 424.2Na generalni konferenci, ki je potekala v Battle Creeku leta 1886, so obravnavali vprašanje odprtja misije v Južni Afriki. Ker so sprejeli sklep v prid temu podvigu, so se v začetku poletja 1887 lotili vzpostavitve dela v tej oddaljeni deželi, kjer je nekaj ljudi, ki so že začeli spoštovati soboto, klicalo po delavcih.

GSAM 424Pastorja Boyd in Robinson v Južni Afriki

GSAM 424.3V ta namen so 11. maja pastor C. L. Boyd in njegova družina, pastor D. A. Robinson in njegova žena ter drugi delavci iz New Yorka odpluli proti Afriki prek Liverpoola in Londona. Tri leta kasneje je gospod P. W. B. Wessels na generalni konferenci izjavil, da je bilo ob prihodu teh delavcev v Afriko že okoli štirideset oseb, ki so spoštovale soboto četrte zapovedi, kar je bil rezultat branja publikacij na to temo in študija Svetega pisma.

GSAM 424.4Pastorja Robinson in Boyd sta začela misijonsko delo v Cape Townu, od koder se je razširilo proti severovzhodu skoraj osemsto milj do Kimberleyja na diamantnih poljih.

GSAM 424.5Do leta 1889 so bili le dva pastorja, en licenčnik, štiri cerkve in osemdeset članov; ti so plačali desetino v višini 2.798,36 dolarjev. V tem letu je pastor Ira J. Hankins iz Amerike deloval v Cape Townu z dobrimi rezultati, gospod in gospa Druillard pa sta prišla iz Nebraske, da bi se pridružila delu na tem kraju ter delila napore in pomanjkanje, ki jih doživljajo tisti, ki so poklicani, da so pionirji dela na novem področju. Delo gospe Druillard se je omejevalo predvsem na knjižno skladišče, kjer ji je bilo prepuščeno vodenje tega oddelka; medtem ko se je gospod Druillard ukvarjal s splošnim misijonskim delom. V tem letu je na ladjah, ki so pristajale v tem pristanišču, prodal knjige v vrednosti 750 dolarjev.

GSAM 425Pastor Haskell v Afriki

GSAM 425.1Prav v avgustu istega leta je pastor Haskell prispel v Cape Town. Pet mesecev je plodno preživel z obiski in delom z različnimi skupinami v Južni Afriki. S tem obiskom se je delo okrepilo in razvilo, njegovo srce pa je bilo spodbujeno, saj je videl sadove svojega dela. Zbudilo se je zanimanje za izobraževalno delo, tako da je dvanajst študentov iz Afrike prišlo v Ameriko, da bi obiskovali naše verske šole.

GSAM 425.2Medtem je bila ustrezna pozornost posvečena delu kolportaže. V Cape Townu je potekal tečaj v okviru tega dela, ki ga je vodil gospod E. M. Morrison in ki je tej pomembni veji sporočila vlil novo življenje in energijo. Takoj po pouku, ki je bil podan na tem tečaju, je trinajst kolporterjev v šestih mesecih prodalo in dostavilo knjige v vrednosti 5.621,28 dolarjev. Naročil je bilo namreč toliko, da so popolnoma »preplavila« londonsko založbo, saj knjig ni bilo mogoče pripraviti dovolj hitro, da bi zadostili povpraševanju.

GSAM 425.3Leta 1892 se je pastor A. T. Robinson pridružil delu v Južni Afriki. Takrat se je delo razširilo do te mere, da je bilo potrebno novo skladišče, ki bi nadomestilo staro. Zato je bila zgrajena nova stavba, dovolj velika, da je ponujala prostor za cerkvene sestanke.

GSAM 426Univerzitetna stavba v Afriki

GSAM 426.1Tako se je delo korak za korakom nadaljevalo, dokler ni bila v Claremontu, predmestju Cape Towna, zgrajena stavba visoke šole, ki je stala 35.000 dolarjev. Edina pomoč, ki so jo želeli od ameriških bratov, je bila, da pošljejo skupino učiteljev, usposobljenih za poučevanje visokošolskih predmetov, stroške pa bi pokrili sami. Ko je bila ta prošnja izpolnjena, se je šola odprla 1. februarja 1893.

GSAM 426Južnoafriška konferenca

GSAM 426.2Južnoafriška konferenca je bila ustanovljena leta 1892. Na Generalni konferenci leta 1893 je bila sprejeta v Generalno konferenco. Takrat je imela pet cerkva in sto osemintrideset članov, ki so v preteklem letu plačali desetino v višini 34.077,32 dolarjev. Na tej konferenci je Južnoafriško konferenco zastopal Peter Wessels, ki je Splošni konferenci velikodušno podaril 16.000 dolarjev, kar je bilo več, kot je Splošna konferenca porabila za začetek dela v Južni Afriki. Poleg tega darila sta on in eden od njegovih bratov podarila 40.000 dolarjev za začetek dela brezplačne ambulante v Chicagu.

GSAM 426.3Na Generalni konferenci leta 1895 je sekretar za zunanje misije o afriškem misijskem področju dejal:

GSAM 426.3»Konferenca v Južni Afriki je organizirana šele dve leti, vendar je Generalna konferenca v tem času na to področje poslala dvanajst delavcev. Dva od njih sta odšla v notranjost kot samozadostna misijonarja, medtem ko so ostali začeli delovati v različnih oddelkih. Ta konferenca ima cvetočo šolo, dom za sirote in sanatorij, ki je v fazi gradnje. Statistični podatki kažejo, da ima 184 članov.«

GSAM 426Časopisi, izdani v Južni Afriki

GSAM 426.4Tema verske svobode v Južni Afriki je v zadnjih nekaj mesecih spodbudila naše ljudi k izdaji dveh časopisov, enega v nizozemščini z naslovom De Wachter, drugega pa v angleščini z naslovom The South African Sentinel and Gospel Echo. Slednji ima naklado 4.000 izvodov.

GSAM 427Južnoafriška zveza konferenc

GSAM 427.1Januarja 1903 je bila ustanovljena Južnoafriška zveza konferenc, ki jo sestavljajo konferenci Kaplandske kolonije in Natal-Transvaala ter misiji Basutoland in Matabeleland pod nadzorom Zveze konferenc. V konferenci je petnajst organiziranih cerkva s 595 člani, devet neorganiziranih skupin z devetdesetimi člani in trideset osamljenih sobotnikov – skupaj 715, ki so plačali desetino v višini 7.850 dolarjev. Delovalo je devetintrideset delavcev, od katerih jih je enaindvajset prejemalo plačo od različnih konferenc.

GSAM 427POLINEZIJSKO OBMOČJE

GSAM 427.2Leta 1876 sta pastor James White in avtor na otok Pitcairn poslala zvezek revije Signs of the Times in nekaj brošur, skupaj s pismom. Ti dokumenti so bili naloženi na ladjo, ki je plula okoli rta Horn v New York. Zagotovili so nama, da se bo ladja ustavila na Pitcairnu in da bo tam pošiljka dostavljena. Na otoku nisva poznala nikogar in o samem otoku nisva vedela ničesar, razen tega, da naj bi tam živeli predani in pobožni ljudje. Časopise sva poslala na slepo.

GSAM 427Obisk na Pitcairnu

GSAM 427.3O ljudeh ali naši literaturi nismo slišali ničesar, dokler ni gospod John I. Tay obiskal otoka leta 1886, deset let kasneje, ko smo izvedeli, da se je zaradi branja letnika revije Signs in brošur celoten otok nekoč skoraj odločil, da bo spremenil svoj dan čaščenja s prvega dneva v tednu na sedmi dan in spoštoval Gospodovo soboto. Tega pa niso storili vse do obiska gospoda Taya. Že dolgo je čutil globoko potrebo, da obišče otok, vendar ni osebno poznal prebivalcev niti njihovega že vzbujenega zanimanja za resnico.

GSAM 428.1Po vrnitvi v Ameriko se je zelo goreče zavzemal za izgradnjo ladje, s katero bi bilo mogoče misijonarje prevažati od otoka do otoka v Tihem oceanu. S to mislijo v ospredju se je udeležil Generalne konference leta 1889 in tam zagovarjal zadevo polinezijskih otokov. Konferenca je spoznala koristnost tega projekta in glasovala za zbiranje donacij v višini 12.000 dolarjev, s katerimi bi zgradili ali kupili ladjo za delo med otoki v Tihem oceanu.

GSAM 428Gradnja ladje Pitcairn

GSAM 428.2V skladu s tem sklepom je bila poleti leta 1890 v bližini Benicie, približno trideset milj od Oaklanda v Kaliforniji, zgrajena ladja Pitcairn, katere stroški so znašali 12.035,22 dolarjev. V treh četrtinah leta je bil ta znesek zbran, in sicer so ga izključno za ta namen podarile sobotne šole, in še nikoli ni bilo darilo podarjeno z večjim veseljem in navdušenjem. Ladja je bila posvečena v Oaklandu v Kaliforniji 25. septembra 1890. Okoli tisoč petsto ljudi se je zbralo na ladji in na pomolu, da bi bili priča slovesnosti.

GSAM 428Prvo potovanje ladje Pitcairn

GSAM 428.3Plovilo se je 20. oktobra iz San Francisca odpravilo na svojo prvo plovbo proti oddaljenemu delovnemu območju. Na krovu so bili kot misijonarji pastor E. H. Gates in njegova žena, pastor A. J. Read in njegova žena, John I. Tay in njegova žena ter misijonarska posadka pod poveljstvom kapitana Marsha. Ladja se je najprej odpravila na otok Pitcairn, štiri tisoč milj južno od San Francisca, kamor je prispela 25. novembra. Ko je ladja 17. decembra zapustila otok, je bilo krščenih dvainosemdeset odraslih, ki so se združili v cerkev adventistov sedmega dne. Ladja se je nato odpravila k otočnim skupinam Society, Hervey, Samoa, Friendly in Fidži, kjer je angleško govorečemu prebivalstvu pustila verske knjige ter brošure o zdravju in treznosti. V osmih mesecih, do septembra 1891, so misijonarji prodali knjig za 1.900 dolarjev, poleg tega pa so brezplačno razdelili veliko količino čtiva.

GSAM 429.1Misijonarji so bili razporejeni na naslednji način: pastor Read na Tahitiju; pastor Gates je ostal na Pitcairnu, da bi dokončal delo, ki se je tam že začelo; gospod Tay pa se je odločil delovati na otoku Fidži. V reviji Review z dne 14. aprila 1904 pastor Fulton o delu na Fidžiju pravi: »Na tem misijskem področju je zdaj več kot sto petdeset sobotnikov.« S Fidžija je ladja odplula v Auckland na Novi Zelandiji, kjer so opravili potrebna popravila in izboljšave ter se oskrbeli s knjigami.

GSAM 429Smrt misijonarjev

GSAM 429.2Po odsotnosti enega leta, enajstih mesecev in osemnajstih dni se je ladja Pitcairn vrnila v San Francisco, kamor je prispela 9. oktobra 1892. V tem času je umrl kapitan Marsh, ki je bil pokopan na Novi Zelandiji. G. Tay je zbolel za pljučnico, od katere se ni več opomogel. Tudi on je mirno umrl in bil pokopan v daljni deželi Fidžiju; tako sta bili dve dragoceni življenji tako kmalu darovani polinezijski misiji.

GSAM 429.3Misijonarji na otoku Tahiti, v Papaeteju, so se lahko veselili, ker so skoraj takoj videli sadove svojega dela. Danes so lahko v domovino poslali razveseljivo poročilo o štiridesetih osebah, ki so se spreobrnile in se združile v cerkev adventistov sedmega dne.

GSAM 429Drugo potovanje ladje Pitcairn

GSAM 429.4Ladja je 17. januarja 1893 iz San Francisca odplula na svoje drugo potovanje z naslednjimi misijonarji: B. J. Cady in njegova žena, J. M. Cole in njegova žena, E. C. Chapman in njegova žena ter M. G. Kellogg, dr. med. Gospodična Hattie Andre iz Ohia jih je spremljala kot učiteljica za otok Pitcairn. Jeseni leta 1893 je gospod Cady na otoku Raiatea na Družbenih otokih odprl šolo s šestdesetimi učenci. Ob koncu prvega semestra se je število povečalo na sto pet. Ob začetku drugega semestra je šolo obiskovalo sto dvajset učencev.

GSAM 430Tretje potovanje ladje Pitcairn

GSAM 430.1Tretje potovanje ladje je potekalo v letih 1893–94. Misijonarji na tem potovanju so bili G. O. Wellman z ženo ter Lillian White, vsi iz Michigana, ki so bili namenjeni na Raiateo, kjer naj bi pomagali pastorju Cadyju pri njegovem delu. Gospod Stringer in njegova žena sta odšla kot misijonarja, ki sta se sama preživljala. Ustavila sta se na Rurutu. Na Raratongi (kjer so ljudje soboto imeli za nedeljo in jo praznovali) sta bila nastanjena dr. Caldwell in njegova žena; pastor Buckner in njegova žena iz Kalifornije pa sta ostala na Pitcairnu. Med njegovim bivanjem pri tem ljudstvu so bile uvedene številne nove dejavnosti, ki so se v mnogih pogledih izkazale za koristne za prebivalce. Najprej so zgradili vetrnico za mletje koruze, ki jo zdaj pridelujejo na otoku, in z isto vetrno energijo poganjajo lažje stroje, kar je pripeljalo do drugih dejavnosti, ki so bile otočanom doslej neznane.

GSAM 430Četrto potovanje ladje Pitcairn

GSAM 430.215. decembra 1895 je sekretar za zunanje misije dejal:—

GSAM 430.3»Ladja Pitcairn je zdaj v pristanišču po svojem četrtem potovanju.... Delo se je začelo v devetih različnih otočnih skupinah, v katerih so zaposleni naslednji delavci:—

GSAM 430.4»Na otoku Pitcairn učitelji E. S. Butz z ženo ter Hattie Andre. Na otoku Norfolk pri delu sodelujejo nekateri samofinancirani misijonarji, ki so prišli iz Avstralije. Na Družbenih otokih: pastor B. J. Cady; zdravstvena misijonarja, gospod in gospa R. A. Prickett. Na Raratongi: zdravstveni misijonarji, dr. J. E. Caldwell in njegova žena, gospodični Lillian White in Maude Young; učitelji G. O. Wellman in njegova žena ter pastor J. D. Rice in njegova žena. Na Fidžiju: pastor J. M. Cole in njegova žena. Prijateljski otoki: pastor E. Hilliard in žena. Rurutu: gospod in gospa Stringer, samofinancirana misijonarja. Havaji: pastor E. H. Gates in žena; učitelji: H. H. Brand in žena. Samoa: dr. F. E. Braucht in žena. Pastor D. A. Owen ter sin in hči, samofinancirani misijonarji.

GSAM 431.1»Ladja Pitcairn je med svojimi štirimi potovanji prodala in razdelila velike količine literature. Posledično so se na mnogih mestih pojavili tisti, ki spoštujejo soboto. Na otoku Pitcairn, na Norfolku in na Tahitiju so bile ustanovljene cerkve.«

GSAM 431Prodaja ladje Pitcairn

GSAM 431.2Ker zdaj obstajajo možnosti za doseganje polinezijskega območja, ki jih ob gradnji ladje še ni bilo, je bila ladja prodana, za nadaljevanje dela pa se uporabljajo druga sredstva. Pastor E. H. Gates je zdaj nadzornik polinezijskega območja in poroča o napredku v različnih skupinah.

GSAM 431ZAHODNA INDIJA

GSAM 431.3Pozimi leta 1889 je gospod Wm. Arnold iz Amerike začel delovati kot kolporter v Zahodni Indiji. Med tem delom mu je uspelo pridobiti imena in naslove tisoč dvesto oseb, ki so bili poslani društvu International Tract Society za uporabo v misijonskem delu. S korespondenco in pošiljanjem gradiva na te naslove se je prebudilo zanimanje za resnico, s čimer se je odprla pot za razglašanje evangelija skozi pridigovanje Božje besede.

GSAM 431.4V odgovor na poziv k pastorskemu delu je pastor D. A. Ball novembra 1890 odšel na Barbados in v druge kraje, da bi tam deloval. Zaradi njegovih prizadevanj je resnico sprejelo več oseb. Leta 1892 je gospod Patterson iz Kalifornije z velikim uspehom kolportiral po otokih knjigo Bible Readings. Leta 1893 je B. B. Newman odšel iz Floride na Jamajko, da bi prevzel nadzor nad delom kolportaže med odsotnostjo gospoda Arnolda. Gospod Evans in gospod Hackett sta istega leta prav tako odšla na Karibe, da bi se vključila v ta del dela. V maju sta pastor Haysmer in njegova žena vstopila na to področje, da bi delala, kakor bi se odprla pot. Kmalu zatem se je vrnil gospod Arnold, tokrat z namenom kolportaže knjig na temo zdravja. Do julija 1895 so bile knjige te vrste prodane samo na Jamajki v vrednosti 8.200 dolarjev, medtem ko je prodaja verskih knjig znašala 7.654 dolarjev, kar skupaj znaša 15.854 dolarjev. Razdeljevanje tako velikega obsega literature je v veliki meri pripomoglo k ustanovitvi dobro organizirane cerkve s petinsedemdesetimi člani v Kingstonu ter odprlo poti za pastorsko delo v drugih delih otoka.

GSAM 432Trinidad

GSAM 432.1Delo se je tu začelo na podoben način kot na Jamajki. Leta 1889 sta bila gospod F. B. Grant in njegova žena povabljena na obisk otoka z namenom predstavitve naše verske literature, kmalu pa sta se jima na povabilo pridružila tudi pastor Flowers in njegova žena, da bi delovala, ko se bo odprla pot. Uspela sta, dokler pastorja Flowersa ni prizadela vročina, ki je 29. junija 1894 povzročila njegovo smrt. Za njegovega naslednika je bil izbran pastor E. W. Webster, ki je avgusta 1895 odplul iz New Yorka.

GSAM 432.2Leta 1896 so bili delavci na Zahodnih Indijskih otokih naslednji: na Jamajki pastor A. J. Haysmer in W. W. Eastman, na Bahamskih otokih pa je bilo več kolporterjev. Na Malih Antilih, kjer sta delovala pastor E. Van Deusen in njegova žena, skupaj s C. F. Parmleejem in njegovo ženo kot delavcema s Svetim pismom ter gospodom Beanom in gospodom Hackettom kot kolporterjema. Na Trinidadu so bili pastor E. W. Webster in njegova žena ter gospodična Stella Colvin kot zdravstvena misijonarka. Rezultati: sto deset sobotnikov na Jamajki in petdeset sobotnikov na Trinidadu, zlasti v okolici Couve; ena cerkev na Barbadosu in ena skupnost na Antigui na Malih Antilih.

GSAM 432SREDNJA AMERIKA

GSAM 432.3Pastor F. J. Hutchins in njegova žena sta 16. novembra 1891 zapustila Združene države Amerike in odpotovala na Bay Islands. V tem času je bilo, predvsem na Ruatanu, okoli dvajset oseb, ki so spoštovale soboto četrte zapovedi v skladu z dekalogom, na to resnico pa so jih najprej opozorila branja, ki so jim jih poslali po pošti. Tri leta kasneje, leta 1894, sta se W. A. Miller in njegova žena iz Kalifornije odpravila v Bonacco, kjer sta se vključila v izobraževalno delo kot učitelja v šoli, ki je bila odprta 4. julija 1894 v šolski stavbi, ki so jo zgradili adventisti sedmega dne. V prvem semestru je bila povprečna udeležba štiriintrideset učencev. Leta 1895 je bila šola razglašena za samozadostno, saj se je število učencev povečalo na petinštirideset.

GSAM 433.1Na generalni konferenci leta 1895 je pastor Hutchins poročal, da je na otokih sto oseb, ki so sledile sporočilu, in navedel, da sta bili zgrajeni dve molilnici, ki sta bili v lasti adventistov sedmega dne. Zaradi pomanjkanja zemlje, ki je bila zato zelo dragocena za obdelovanje, je bila ena od teh molilnic zgrajena nad vodo. Ti dve stavbi in šolska stavba so bile prenesene v last združenja General Conference Association. Vrednost premoženja konference na otoku je bila ocenjena na 1.789,60 dolarjev. Znesek prodaje knjig do leta 1895 je znašal 2.243 dolarjev.

GSAM 433Majhna ladja za Srednjo Ameriko

GSAM 433.2Ker se je pozornost Konference usmerila na udobje in prednosti majhne ladje, s katero bi se misijonarji lahko prevažali z enega otoka na drugega, je bilo glasovano, da se takšna ladja zgradi za delo med Bay Islands, pri čemer stroški ne smejo presegati 3.000 dolarjev.

GSAM 433.3Leta 1896 so bili v Srednji Ameriki le štirje delavci: pastor F. J. Hutchins z ženo ter pastor J. A. Morrow z ženo v Španskem Hondurasu. V Belizeju, glavnem mestu Britanskega Hondurasa, je bila skupina vernikov, ki so v skladu s četrto zapovedjo spoštovali sedmi dan. Večji del dela na tem področju je bil opravljen na otokih v Karibskem morju. Tu so prodali knjige v vrednosti več tisoč dolarjev, šestdeset oseb pa se je veselilo resnice sporočila tretjega angela.

GSAM 434Smrt pastorja Hutchinsa

GSAM 434.1Približno dvanajst let je pastor F. J. Hutchins najbolj zvesto in vneto deloval na srednjeameriškem področju. Nazadnje so mu zmanjkale moči in podlegel je bolezni. Zdaj počiva v spanju in čaka na klic Gospoda – klic, ki bo prebudil zveste.

GSAM 434JUŽNA AMERIKA

GSAM 434.2Pogledi adventistov sedmega dne so se v Južni Ameriki prvič uveljavili prek tiskanih strani. Oktobra 1891 so gospodje Snyder, Stauffer in Nowlin začeli delovati kot kolporterji v Argentini. Leta 1893 se je na podlagi glasovanja Generalne konference pridružil delu na tem misijskem področju pastor F. H. Westphal iz Illinoisa, nemški pastor, leta 1894 pa je Frank Kelley iz Kalifornije odšel v Združene države Kolumbije kot samofinancirani misijonar. Nekaj mesecev kasneje so jim sledili še drugi delavci, s čimer se je začelo delo na tem novem misijonskem področju. Leta 1896 je bilo o delu na tem področju podano naslednje poročilo: Čile ima enega pastorja, G. H. Baberja, ki je prispel 19. oktobra 1895, ter dva kolporterja, F. W. Richardsa in F. H. Davisa. Argentina ima prav tako dva pastorja, F. H. Westphala in Jeana Vuilleumierja; ter dva kolporterja, O. Oppegarda in C. A. Nowlina. Poleg njih so še štirje biblijski delavci: Lucy Post, gospod in gospa Snyder ter John McCarthy. V Braziliji sta dva pastorja, W. H. Thurston in H. F. Graf; ter trije kolporterji, A. B. Stauffer, J. F. in J. A. Berger. V Britanski Gvajani sta dva pastorja, W. G. Kneeland in P. Giddings; ter dva medicinska misijonarja, dr. B. J. Fercoit in njegova žena.

GSAM 435.1Leta 1896 so v Čilu prodali knjig v vrednosti tisoč dolarjev, trideset sobotnikov pa je sprejelo soboto in sorodne resnice po branju literature, ki so jo kupili od kolporterjev. V Braziliji in Argentini so prodali knjig v vrednosti deset tisoč dolarjev; še bolje pa je bilo, da je soboto spoštovalo sto ljudi. Ustanovljena je bila ena cerkev in pet sobotnih šol. V Argentini so bile ustanovljene tri cerkve, in sicer v Buenos Airesu, Crespu in San Cristobalu. Prav tako je bila ustanovljena ena cerkev v Britanski Gvajani, tam pa je bilo petdeset sobotnikov, kar je skupaj znašalo sto petdeset adventistov sedmega dne v Južni Ameriki.

GSAM 435SOUTHERN MISSIONARY SOCIETY

GSAM 435.2Strogo gledano tega društva ne moremo imenovati tujega, kljub temu da opravlja delo evangelizacije tujega ljudstva (Afričanov) v naši domovini. Veliko zaslug za že dosežene rezultate gre vztrajnim prizadevanjem pastorja J. E. Whitea, pod Božjim blagoslovom.

GSAM 435.3Pozimi leta 1893, ko sem služil kot predsednik Konference v Illinoisu, je pastor White prišel k meni, globoko zaskrbljen za temnopolte ljudi v južnih državah. Ker je preživel nekaj tednov v Chicagu, je prosil za priložnost, da bi delal za temnopolte ljudi, ki živijo v mestu. Prošnja je bila z velikim veseljem odobrena in takrat se je resnično začelo njegovo delo za to nesrečno ljudstvo.

GSAM 435Misijonski parnik pastorja Whitea

GSAM 435.4Od takrat naprej je molil in načrtoval delo na južnem misijonskem področju. Medtem ko je študiral, so se njegovi načrti izoblikovali in dosegli vrhunec z gradnjo parnika ob Michiganskem jezeru, imenovanega Morning Star. Opremljen s tem plavajočim »Bethelom« je odšel v Chicago, od tam pa po rekah Illinois in Mississippi navzdol ter 10. januarja 1895 prispel v Vicksburg v zvezni državi Mississippi. Tu je skupaj z nekaj sodelavci začel svoje delo na nedotaknjeni zemlji.

GSAM 436Delo društva Southern Missionary Society

GSAM 436.1Citiramo iz poročila, ki ga je pastor White podal na generalni konferenci 9. aprila 1903, v katerem so navedeni rezultati dela in prikazano stanje misijonskega dela na jugu na tisti dan:—

GSAM 436.2»Naše društvo je ustanovilo in zdaj upravlja pet šol v zvezni državi Mississippi … Te šole se nahajajo v Vicksburgu, Yazoo Cityju, Columbusu in Jacksonu … Naši delavci so nadaljevali s prizadevanji tudi v Nashvillu, Memphisu in Edgefield Junctionu v zvezni državi Tennessee ter v Louisvillu in Bowling Greenu v zvezni državi Kentucky.

GSAM 436Delavci na jugu

GSAM 436.3»Trenutno je v različnih oddelkih društva sedemindvajset delavcev. V okviru dela društva Southern Missionary Society se je izobrazilo pet posvečenih pastorjev.... Trinajst šolskih učiteljev je bilo na različne načine usposobljenih za svoje delo.... Enega mladeniča društvo izobražuje za zdravnika na Meharry Medical College v Nashvillu, drugemu pa pomaga pri študiju na isti šoli.... Izobrazili smo nekaj dobrih delavcev na področju Svetega pisma. Tudi nekateri učitelji postajajo usposobljeni delavci na tem področju.

GSAM 436Parnik »Morning Star«

GSAM 436.4»Morning Star je moja osebna lastnina, zgrajena z mojim lastnim denarjem. Poleg tega so bili vsi tekoči stroški te ladje plačani iz mojega lastnega dohodka. Povedal bom tudi, da sem življenjske stroške na ladji vedno kril sam. Pogosto je bila posadka sestavljena iz desetih do osemnajstih članov.... Celo plače vseh delavcev, ki jih je Društvo zaposlovalo več let, niso bile pokrite iz donacij, ampak iz mojega osebnega dohodka.

GSAM 437Kako je prišel denar za južno misijo

GSAM 437.1»Lahko se pojavi vprašanje: ‚Kje ste dobili ta denar?‘ Gospod nam ga je dal. Izšle so nekatere knjižice. Najprej Gospel Primer, ki je bil prvotno namenjen poučevanju temnopoltih ljudi. Pričakovali smo prodajo nekaj tisoč izvodov, a na naše presenečenje je dosegla skoraj milijon izvodov.

GSAM 437.2»Mati [gospa E. G. White] nam je pomagala s knjigo Christ our Saviour, ki se je prodala v tristo ali štiristo tisoč izvodih. Prodalo se je dvesto ali tristo tisoč izvodov knjige Best Stories. Ocenjuje se, da je bilo v obtoku dovolj izvodov knjige Coming King, da bi z njimi lahko zgradili stolp, visok štiri milje. Z avtorskimi honorarji iz teh knjig smo, poleg tega, da smo vodili še mnoge druge podvige in dejavnosti, zgradili ladjo Morning Star.«

GSAM 437V MNOGIH DRŽAVAH

GSAM 437Mehika

GSAM 437.3Naše delo v tej državi se je začelo leta 1894 z ustanovitvijo zdravstvene misije v Guadalajari. Leta 1896 je bila sestava delavcev naslednja: pastor D. T. Jones in njegova žena, ki sta vodila misijo. Učitelji so bili Ora A. Osborne, gospa A. Cooper, Kate Ross in domači pomočnik. Medicinski misijonarji so bili dr. J. A. Neal, A. Cooper, gospa A. J. Rice, gospa Bartlett in gospa Rachel Flowers. Misijo je dnevno obiskovalo štirideset bolnikov, misijsko šolo pa je obiskovalo štirideset učencev. Takrat se je gradil nov sanatorij, katerega stroški so znašali 12.000 dolarjev.

GSAM 437Srednja Afrika

GSAM 437.4Leta 1893 je delo tretjega angelskega sporočila tako napredovalo, da je odbor Generalne konference menil, da je upravičeno priporočiti ustanovitev misije v Srednji Afriki. Zato je bilo sprejeto glasovanje: »Da se čim prej odpre misija v Matabelelandu.« V skladu s tem sklepom je skupina adventistov sedmega dne leta 1894 vstopila v to državo in izbrala kmetijo v velikosti 12.000 akrov. Na konferenci leta 1895 so bili za misijonarje na tem oddaljenem območju izbrani pastor C. B. Tripp in njegova žena, W. H. Anderson in njegova žena ter dr. A. S. Carmichael. Takoj so začeli s pripravami na dolgo potovanje in po uspešni plovbi so 26. julija 1895 prispeli na cilj.

GSAM 438Zlata obala

GSAM 438.1Že vrsto let je adventistom sedmega dne z zahodne obale Afrike prihajal makedonski klic na pomoč. Z branjem adventističnih publikacij se je prebudilo zanimanje za resnico, vendar je bila pomoč poslana šele okoli leta 1894. Takrat je odbor Generalne konference povabil pastorja Sanforda in gospoda Rudolpha, naj prevzameta delo, ki je tako dolgo čakalo. Na misijsko območje sta vstopila z zanosom in pogumom. Vendar pa je kmalu zatem pastorja Sanforda prizadela mrzlica, ki je bila tam tako razširjena, da so deželo imenovali »grob belega človeka«. Imel je tri napade, nato pa se je moral, da bi preživel, vrniti v Ameriko. Na zahodno obalo so poslali druge, med njimi pastorja D. U. Halea, Geo. F. Kerra in njegovo ženo ter G. P. Riggsa. Slednji pa je bil zaradi bolezni tako oslabljen, da so za njegovo življenje izgubili upanje, zato je pobegnil v Anglijo v upanju, da mu bo sprememba podnebja koristila; v tem so bili on in njegovi prijatelji razočarani, saj je njegovo zdravje postopoma pešalo, nazadnje je umrl in tam je bil tudi pokopan. Tudi on čaka na prihod Dajalca življenja.

GSAM 438Indija

GSAM 438.212. januarja 1890 se je pastor Haskell iz pristanišča Durban na jugovzhodni obali Afrike odpravil v Kalkuto, Indijo, na Kitajsko in Japonsko. Že pred tem datumom se mu je pridružil njegov tajnik Percy T. Magan. Namen tega potovanja v Indijo je bil »raziskovanje« ter pridobivanje informacij, ki bi jim omogočile dajanje nasvetov in svetovanja, ko bi adventisti sedmega dne na tem območju začeli z aktivnim misijonskim delom. Z mislijo na ustanovitev misije v Indiji je Generalna konferenca leta 1893 priporočila, naj Wm. Lenker odide v to državo kot kolporter. V skladu s tem priporočilom je odpotoval v Indijo in tam predstavil literaturo adventistov sedmega dne. Kasneje je gospod Lenker poročal, da je skupaj s štirimi drugimi osebami do leta 1896 kolportiral v različnih delih Indije in prodal publikacije v vrednosti 10.000 dolarjev. Da bi ponazoril zanimanje, ki so ga vzbudile prodane knjige, je nadalje povedal, da je med kolportažo v bližini Madrasa na vzhodni obali Indije »domači pridigar prehodil šestdeset milj, da bi kupil izvod knjige Thoughts on Daniel and the Revelation«.

GSAM 439Georgia Burrus v Indiji

GSAM 439.1Leta 1895 je gospodična Georgia Burrus zapustila Kalifornijo in odpotovala v Indijo. Ob prihodu tja se je takoj lotila učenja bengalskega jezika in kmalu začela z misijonskim delom. Do leta 1896 je več oseb začelo spoštovati Gospodovo soboto zaradi stikov z našimi delavci.

GSAM 439.2Delavca na terenu leta 1896 sta bila pastor D. A. Robinson in njegova žena. Gospodična May Taylor in gospodična Georgia Burrus sta bili biblijski delavki. Gospod Lenker in gospod Masters sta bila kolporterja. Za misijonski dom je bila zagotovljena primerna stavba, v domovino pa so bili poslani pozivi za zdravnike, medicinske sestre in dodatno pomoč, da bi zadostili nujnim potrebam, ki so jih obremenjevale. Na ta poziv se je odzval pastor Brown skupaj z drugimi. Tako on kot pastor D. A. Robinson sta umrla v Karmatarju v Bengaliji v Indiji konec decembra 1899.

GSAM 439Havaji, Sandwichovi otoki

GSAM 439.3Leta 1884 sta gospod La Rue in Henry Scott na lastne stroške odšla kot misijonarja na Havaje. Svoje delo sta začela z osebnim misijonarskim delom in prodajo knjig. To je na otoku vzbudilo tako veliko zanimanje, da je Generalna konferenca novembra 1885 sklenila, da naj pastor Wm. Healy naslednjo sezono odide na Havaje delat, ter da se Kalifornijsko konferenco zaprosi, naj za ta namen posodi šotor. Tako opremljeni so pastor Healy in tisti, ki so že bili na otoku, poleti leta 1886 organizirali srečanja v šotoru. Kot rezultat teh prizadevanj je sporočilo sprejelo več oseb. Gospod La Rue je ostal v Honoluluju do leta 1889, ko se je odpravil v Hongkong na Kitajskem.

GSAM 440Delo med Kitajci na Havajih

GSAM 440.1Na otoku je bilo opravljeno le malo pastorskega dela, dokler se ni marca 1895 sestala Generalna konferenca, na kateri je bilo sprejeto glasovanje, da »pastor Gates in njegova žena, skupaj z gospodom in gospo Brand kot učiteljema za Kitajce, odideta v Honolulu, da se lotita misijonskega dela«. Poučevanje se je začelo takoj, in pastor Gates je, čeprav je bil slabega zdravja, storil vse, kar je mogel, da bi delo napredovalo. Misijonarjem so kmalu sledili zdravnik in medicinske sestre, in delo na tem področju evangelija se je dobro začelo.

GSAM 440Povzetek misij, 1. januar 1903

GSAM 440.2Poročilo sekretarja za zunanje misijonsko delo, predloženo 31. decembra 1902, predstavlja delo evangelizacije, ki se izvaja zunaj Združenih držav, kot sledi:—

GSAM 440.3Avstralska zveza konferenc, sestavljena iz konferenc Viktorije, Novega Južnega Walesa, Nove Zelandije, Queenslanda, Južne Avstralije, Tasmanije in Zahodne Avstralije.

GSAM 440.4Evropska generalna konferenca, sestavljena iz nemške zveze konferenc, zahodnonemške, vzhodnonemške, južnonemške, Nizozemske in flamske Belgije, Avstro-Ogrske ter balkanskih držav, nemške Švice, južne Rusije, severne Rusije in srednje Rusije.

GSAM 440.5Skandinavska zveza, ki jo sestavljajo Danska, Norveška, Švedska, Finska in Islandija.

GSAM 441.1Britanska zveza, ki zajema Severno Anglijo, Južno Anglijo, Irsko, Škotsko in Wales.

GSAM 441.2Francosko-latinska zveza, ki obsega francosko-švicarsko območje, Francijo in Italijo.

GSAM 441.3Vzhodna misija, ki obsega Egipt, Sirijo in Turčijo.

GSAM 441.4Južnoafriška unijska konferenca, ki obsega Kapsko kolonijo, Natal-Transvaal, Basutoland in Matabeleland.

GSAM 441.5Razno: Bermudi, Brazilija, Britanska in Nizozemska Gvajana, Srednja Amerika (jug), Kitajska, Fidži, Indija, Jamajka, Japonska, Mali Antili, Mehika, Njassaland, Pitcairn, Portoriko, River Plate, Raratonga, Samoa, Družbeni otoki, Sumatra, Tonga, Trinidad, zahodna obala (Južna Amerika) in zahodna obala (Afrika).

GSAM 441.6Število aktivnih delavcev na teh različnih področjih, vključno s pastorji, licenčniki, svetopisemskimi delavci, kolporterji in knjižnimi zastopniki, znaša 754.

GSAM 441Ustanovljene strateške točke

GSAM 441.7Na podlagi teh kratkih izjav o naših misijah lahko rečemo, tako kot je leta 1896 dejal tajnik za zunanje misije:

GSAM 441.7»Ker je sporočilo zdaj zavzelo te strateške položaje v skoraj vseh delih sveta, lahko Bog s svojo neskončno močjo v zelo kratkem času opravi veliko in mogočno delo. Svoje delo bo skrajšal v pravičnosti.«