22. poglavje – Organizacija

GSAM 343.1»Zato sem te pustil na Kreti, da urediš, kar je še pomanjkljivega, in nastaviš po mestih starejšine, kakor sem ti ukazal.«¹

GSAM 343.2Pri širjenju sporočila tretjega angela je minilo dvanajst let (od leta 1846 do 1858), preden se je našemu ljudstvu zdelo, da je potrebno bolj formalno združenje kot le vera v resnico in krščanska ljubezen. Čeprav je Gospod svojemu ljudstvu o tej temi govoril prek daru preroštva, se je zdelo, da so potrebne nekatere neugodne izkušnje, da bi se v njih v celoti prebudilo zavedanje o nujnosti organizacije konferenc, cerkva in združenj za upravljanje posvetnih zadev tega dela.

GSAM 343Nasprotovanje organizaciji

GSAM 343.3V opombi na strani 12 dela Supplement to Experience and Views, objavljenega leta 1854, pastor James White pravi:—

GSAM 343.4»Po tem, ko je leta 1844 minil napovedani čas, je zavladala velika zmeda, in večina se je upirala kakršni koli organizaciji, saj so menili, da je to v nasprotju s popolno svobodo evangelija! Gospa White se je vedno upirala vsaki obliki fanatizma in je že zgodaj napovedala, da je potrebna neka oblika organizacije, da bi preprečili in odpravili zmedo. Le redki danes lahko cenijo trdnost, ki je bila takrat potrebna, da je ohranila svoje stališče proti prevladujoči anarhiji.«

GSAM 344.1Združitev, ki obstaja med adventisti sedmega dne, je bila v veliki meri spodbujena in ohranjena z njenimi pravočasnimi opozorili in navodili.

GSAM 344George Storrs o organizaciji

GSAM 344.2Naslednji odlomek iz dela Georgea Storrsa, napisanega leta 1844, bo pokazal, kaj so o organizaciji učili tiste, ki so se ločili od cerkva zaradi adventnega oznanila:—

GSAM 344.3»Pazite, da ne poskušate organizirati še ene cerkve. Nobena cerkev ne more biti organizirana po človeški zamisli, ne da bi v trenutku, ko je organizirana, postala Babilon. Gospod je svojo cerkev organiziral z močnimi vezmi ljubezni. Močnejših od teh ni mogoče ustvariti; in ko takšne vezi ne morejo več držati skupaj tistih, ki se izjavljajo za Kristusove sledilce, ti prenehajo biti njegovi sledilci in se samoumevno odcepijo od telesa.«²

GSAM 344Red v apostolskih časih

GSAM 344.4Adventisti sedmega dne, kot je bilo že navedeno, so bili dolga leta brez kakršne koli uradne organizacije, niti cerkvene organizacije niso imeli. Vsakdo, ki je imel moralni pogum, da je sprejel resnico in ji bil zvest kljub zunanjemu pritisku nasprotnikov, ki je takrat obstajal, je veljal za poštenega in vrednega krščanske ljubezni ter skupnosti. V časih apostolov je prišel trenutek, ko je postalo nujno, da se uredi, »kar je še pomanjkljivega«.³ Okoli leta 65 n. št. je bil Titus pooblaščen, da nastavi »po mestih starejšine«, kjer so bili verniki, Timotej pa je prejel precej izčrpna navodila o tej temi.⁴

GSAM 344Pastor White o organizaciji

GSAM 344.5Naslednje besede pastorja Jamesa Whitea o organizaciji in disciplini so bile objavljene v reviji Review z dne 4. januarja 1881:—

GSAM 345.1»Organizacija je bila zasnovana za zagotovitev enotnosti delovanja in kot zaščita pred prevarami. Nikoli ni bila mišljena kot bič za prisiljevanje k poslušnosti, ampak za zaščito Božjega ljudstva. Kristus svojega ljudstva ne sili; on ga kliče. ‚Moje ovce poslušajo moj glas, jaz jih poznam in one mi sledijo.‘ Naš Živi Vodja kaže pot in kliče svoje ljudstvo, naj mu sledi.

GSAM 345.2»Človeška verovanja ne morejo ustvariti enotnosti. Cerkvena sila ne more prisiliti cerkve, da postane eno telo. Kristus nikoli ni nameraval, da bi se človeški umi oblikovali za nebesa pod vplivom drugih človeških umov. ‚Glava vsakega človeka je Kristus.‘ Njegova vloga je voditi, oblikovati in vtisniti svojo podobo v dediče večne slave. Ne glede na to, kako pomembna je organizacija za zaščito Cerkve in za zagotavljanje usklajenega delovanja, ne sme prevzeti discipline iz rok Gospoda.

GSAM 345Enotnost med dvema skrajnostma

GSAM 345.3»Med dvema skrajnostma – cerkveno prisilo in neposvečeno neodvisnostjo – najdemo veliko skrivnost enotnosti in učinkovitosti v službi in v cerkvi Boga. Na to nas opozarja izredno slovesni poziv častitljivega apostola Petra starešinam svojega časa: ‚Starejšine med vami torej opominjam jaz, sostarejšina in priča trpljenja Kristusovega in tudi deležnik slave, ki se ima razodeti: Pasite čredo Božjo, ki je pri vas, nadzorujoč jo ne po sili, ampak prostovoljno, po Bogu; tudi ne za grd dobiček, ampak radovoljno; tudi ne kakor gospodovalci svoje posesti, temuč tako, da ste zgledi čredi. In ko se prikaže višji Pastir, prejmete nevenljivi venec slave. Enako mlajši, pokorite se starejšim; vsi pa si opašite ponižnost, da služite drug drugemu, ker »Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost«. Ponižajte se torej pod mogočno roko Božjo, da vas poviša ob času svojem.‘«⁵

GSAM 346Preprostost in oblika organizacije Nove zaveze

GSAM 346.1»Tisti, ki so oblikovali organizacijsko strukturo, ki so jo sprejeli adventisti sedmega dne, so si prizadevali, da bi vanjo, kolikor je bilo mogoče, vključili preprostost izražanja in oblike, ki ju najdemo v Novi zavezi. Čim bolj se kaže duh evangelija in čim preprostejši je sistem, tem učinkovitejši je.

GSAM 346.2»Generalna konferenca prevzema splošni nadzor nad delom v vseh njegovih vejah, vključno z državnimi konferencami. Državna konferenca prevzema nadzor nad vsemi vejami dela v državi, vključno s cerkvami v državi. Cerkev pa je skupnost kristjanov, združenih v preprosti zavezi, da bodo spoštovali Božje zapovedi in vero v Jezusa.

GSAM 346Cerkveni funkcionarji so služabniki

GSAM 346.3»Funkcionarji lokalne cerkve so služabniki te cerkve in ne Gospodje, ki bi nad njo vladali s silo. ‚kdor je največji med vami, bodi vam služabnik.‘⁶ Ti funkcionarji naj članom cerkve dajejo zgled potrpežljivosti, budnosti, molitve, prijaznosti in radodarnosti ter naj tistim, ki jim služijo, izkazujejo takšno mero ljubezni, kakršna se kaže v življenju in naukih našega Gospoda.«

GSAM 346Prvo pričevanje o redu

GSAM 346.4V delu Supplement to Experience and Views, objavljenem leta 1854, so podana nekatera posebna navodila glede evangelijskega reda. Na strani osemnajst beremo naslednje:—

GSAM 346.5»Cerkev se mora zateči k Božji besedi in se utrditi na evangelijskem redu, ki je bil spregledan in zanemarjen. To je nujno potrebno, da se cerkev pripelje v enotnost vere.«

GSAM 347Red, potreben ob koncu

GSAM 347.1V pričevanju z dne 23. decembra 1860 beremo:

GSAM 347.1»Ko se bližamo koncu časa, Satan prihaja z veliko močjo, saj ve, da mu ostaja le še malo časa. Svojo moč bo še posebej usmeril proti ostanku. Bojeval se bo proti njim in skušal jih razdeliti ter razpršiti, da bi oslabeli in bili poraženi. Božje ljudstvo naj deluje razumno in naj bo združeno v svojih prizadevanjih. Naj bo enotno v mislih in v sodbi; takrat njihova prizadevanja ne bodo razpršena, ampak bodo močno vplivala na gradnjo zadeve sedanje resnice. Red je treba spoštovati in pri vzdrževanju reda mora biti enotnost, sicer bo Satan to izkoristil.«⁷

GSAM 347Red angelov, ki ga je treba posnemati

GSAM 347.2V Testimony št. 14, objavljenem leta 1868, beremo: »Čim bolj bomo posnemali harmonijo in red angelskega zbora, tem uspešnejša bodo prizadevanja teh nebeških posrednikov v našo korist. Če ne vidimo potrebe po usklajenem delovanju in smo v našem ravnanju neurejeni, nedisciplinirani in neorganizirani, angeli, ki so temeljito organizirani in delujejo v popolnem redu, ne morejo uspešno delovati za nas. V žalosti se odvrnejo, saj nimajo pooblastila, da bi blagoslovili zmedo, razpršenost in neorganiziranost.

GSAM 347Bog je še vedno Bog reda

GSAM 347.3»Ali se je Bog spremenil iz Boga reda? Ne; v sedanji dobi je isti kot v prejšnji. Pavel pravi: ‚Bog ni Bog nereda, ampak miru.‘ Danes je prav tako natančen kot takrat. In želi, da se učimo lekcij o redu in organizaciji iz popolnega reda, ki ga je uvedel v Mojzesovih dneh v korist Izraelovih otrok.«⁸

GSAM 348Kristusova molitev za red

GSAM 348.1V pričevanju, napisanem leta 1882, vidimo isto misel izraženo v teh besedah:

GSAM 348.1»Da bi med njegovimi učenci vladala enotnost in ljubezen, je bilo bistvo zadnje molitve našega Odrešenika zanje pred njegovim križanjem.... ‚Ne prosim pa samo za te, ampak tudi za tiste, ki bodo po njih besedi verovali v mene: da bodo vsi eno; kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nas eno, da bi svet veroval, da si me ti poslal.‘«⁹

GSAM 348Nevarnost individualne neodvisnosti

GSAM 348.2Leta 1885 je bilo podano naslednje pričevanje:

GSAM 348.2»Na eno stvar bomo morali paziti, in sicer na individualno neodvisnost. Kot vojaki v Kristusovi vojski moramo delovati usklajeno na različnih področjih dela.«¹⁰

GSAM 348Satan z veseljem ruši red

GSAM 348.3V posebnem pričevanju, objavljenem leta 1895, beremo:

GSAM 348.3»O, kako bi se Satan veselil, če bi se vmešal med to ljudstvo in dezorganiziral delo v času, ko je temeljita organizacija nujna in bo največja moč za preprečevanje lažnih uporov ter za ovrženje trditev, ki jih Božja beseda ne podpira. Želimo ohraniti ravnovesje, da ne bi prišlo do zloma sistema pravil in reda.«

GSAM 348Pohvala pastorjem

GSAM 348.4Ena od prvih točk, ki jih je bilo treba upoštevati pri vzpostavljanju reda med našim ljudstvom, v skladu s pravkar navedenimi pričevanji, je bil nek način priznavanja tistih, ki so pridigali sporočilo. Od leta 1850 do 1861 je bil sprejeti načrt takšen, da so pastorjem, ki so dokazali svoj dar, bili očitno odobreni od Gospoda in so bili v skladu z vsem delom, izdali kartico, ki jih je priporočala skupnosti Gospodovega ljudstva povsod, na kateri je bilo preprosto navedeno, da so odobreni za delo evangelijskega služenja. Te kartice sta datirala in podpisala dva vodilna pastorja, ki sta bila med našim ljudstvom znana kot voditelja v delu.

GSAM 349Podpora pastorjem

GSAM 349.1Zimo 1858–59 je bilo podano navodilo, da Sveto pismo vsebuje popoln sistem za podporo pastorjev in da bi naši verniki, če bi to temo preučili s svetopisemskega stališča, ta sistem odkrili. V skladu s tem je v Battle Creeku potekal svetopisemski tečaj, ki ga je vodil pastor J. N. Andrews. Po skrbnem in molitvenem preučevanju Svetega pisma je bil pripravljen članek, objavljen v reviji Review 3. februarja 1859, v katerem je bil predstavljen načrt, ki je vključeval načelo desetine. Govor na to temo je bil predstavljen velikemu zboru naših vernikov, zbranih na splošnem zboru v Battle Creeku v Michiganu 6. junija 1859, in ga je celotno zborovanje soglasno sprejelo z glasovanjem.

GSAM 349Pohvala uveljavljenemu redu

GSAM 349.2V Testimony št. 6 iz leta 1861 je Gospod prek gospe White tako spregovoril o sistemu, ki so ga sprejeli adventisti sedmega dne:

GSAM 349.2»Ne okradajte Boga s tem, da mu zadržujete desetino in daritve. Prva sveta dolžnost je, da Bogu izročite ustrezen delež. Naj vas nihče ne prepriča, da okradete Boga. Naj vaši otroci ne kradejo vaših daritev z Božjega oltarja v lastno korist.

GSAM 349Sistem desetine za razvoj značaja

GSAM 349.3»Videla sem, da bi ta sistem desetine razvijal značaj in razkrival resnično stanje srca. Če se ljudem ta zadeva predstavi v njenem pravem pomenu in se jim prepusti, da sami odločijo, bodo v sistemu desetine videli modrost in red.«

GSAM 349.4Na ta način je bil med adventisti sedmega dne vzpostavljen finančni sistem za podporo pastorskemu delu, ki ga zdaj uporabljajo naši verniki po vsem svetu.

GSAM 350.1V Review z dne 21. julija 1859 je bilo – kot posledica navodil, ki so bila prej podana v Testimonies – prvič predlagano, da vsaka država organizira letno srečanje, na katerem bi se skrbno načrtovalo delo; s tem bi se izognili zmedi, ki je bila vse preveč pogosta pri izvajanju pastorskega dela, in da bi se pri našem delu upoštevala red in sistem. Ta predlog je dejansko napovedoval ustanovitev državnih konferenčnih organizacij.

GSAM 350Lastništvo cerkvenega premoženja

GSAM 350.2Ko se je sporočilo širilo in se je število vernikov povečevalo, je seveda prišlo do kopičenja premoženja, kar je vodilo k razmišljanju o zakonitem lastništvu cerkvenega premoženja. V članku pastorja Whitea, objavljenem v reviji Review z dne 23. februarja 1860, beremo naslednje:—

GSAM 350.3»Upamo pa, da ni daleč čas, ko bo to ljudstvo v takšnem položaju, da bo lahko zavarovalo cerkveno lastnino, na ustrezen način imelo v lasti svoje zborovalnice, ter da bodo tisti, ki sestavljajo oporoke in to želijo storiti, lahko del premoženja namenili oddelku za založništvo. Pozivamo naše pridigarje in vodilne brate, naj tej zadevi posvetijo svojo pozornost. Če ima kdo pripombe na naše predloge, naj prosim napiše načrt, po katerem bomo lahko kot ljudstvo ukrepali.«

GSAM 350Potrditev pravne organizacije

GSAM 350.4Poleti tega leta je v reviji Review potekala bolj ali manj prijateljska razprava o tej temi. Na splošnem zboru predstavnikov našega ljudstva iz Michigana in več drugih držav, ki je potekal v Battle Creeku od 28. septembra do 1. oktobra, je prišlo do odkritega obravnavanja te teme ter izčrpne in svobodne razprave o pravni organizaciji za namene posedovanja založbe in drugega cerkvenega premoženja – zborovnih hiš itd. Ta razprava je podrobno objavljena v reviji Review, letnik 16, št. 21, 22 in 23, izdana 9., 16. in 23. oktobra 1860.

GSAM 351.1Kot rezultat razprav na tem zborovanju je bilo soglasno sprejeto, da se pravno ustanovi založniško združenje, in da bi se takšna pravna oseba ustanovila čim prej, je zbrana konferenca izvolila petčlanski odbor.

GSAM 351Ime verske skupnosti

GSAM 351.2Na tej konferenci so obravnavali tudi vprašanje imena, s katerim naj bi se imenovali naši verniki. Tudi to je sprožilo različna mnenja, saj so nekateri zagovarjali eno ime, drugi pa drugo. Ko je bilo predlagano ime »Cerkev Boga«, so mu nasprotovali z utemeljitvijo, da ne izraža nobene od značilnih lastnosti naše vere, medtem ko bi ime »Adventisti sedmega dne« ne le poudarilo našo vero v bližnji prihod Kristusa, ampak bi tudi pokazalo, da spoštujemo soboto kot sedmi dan. Zbor je bil tako soglasen v podporo slednjemu imenu, da je ob glasovanju le en človek glasoval proti njemu, a je kmalu zatem umaknil svoj ugovor.

GSAM 351Odobreno ime

GSAM 351.3V Testimony št. 6 beremo:

GSAM 351.3»Nobeno ime, ki bi ga lahko sprejeli, ne bo primerno, razen tistega, ki je v skladu z našim izpovedovanjem vere, izraža našo vero in nas označuje kot posebno ljudstvo...

GSAM 351.4»Ime Adventist sedmega dne izpostavlja prave značilnosti naše vere in bo prepričalo radovedni um. Kot puščica iz Gospodovega tulca bo ranilo tiste, ki kršijo Božji zakon, in jih pripeljalo k spokorjenju pred Bogom ter veri v našega Gospoda Jezusa Kristusa.«

GSAM 351.4Učinek tega pričevanja je bil, da se je to vprašanje v mislih vernikov za vedno razrešilo.

GSAM 351Naloga resničnega daru

GSAM 351.5Ali ni to prav posebna naloga izražanja darov Božjega Duha? Pavel je rekel, da so bili ti darovi dani cerkvi »v pripravo svetih, za delo službe, za zdelovanje telesa Kristusovega, dokler ne dospemo vsi do edinosti vere« itd.¹¹ Kako primerno je, da potem, ko so verniki v molitvi in ponižnosti iskali razsvetljenje, Duh spregovori in reče: »To je prava pot; vaši sklepi so pravilni;« in nato cerkev še dodatno »izgradi«, kot v tem primeru, tako da jim pojasni praktični pomen vprašanja in nekatere dobre posledice, ki bodo izhajale iz njihovih odločitev.

GSAM 352Organizacija cerkve

GSAM 352.1V govoru, ki ga je pastor White imel pred Generalno konferenco v Battle Creeku aprila 1861 in ki je bil objavljen v reviji Review 11. junija 1861, je predstavil idejo o popolnejši organizaciji naših cerkva. Na povabilo je devet pastorjev vodilo biblijski tečaj, da bi poiskali razsvetljenje o tej temi, konferenca pa jih je prosila, naj v reviji Review objavijo rezultate te raziskave. Po predstavitvi svetopisemskega pričevanja o cerkvenem redu in cerkvenih funkcionarjih so obravnavali temo enakopravne zastopanosti posameznih držav na generalni konferenci ter ustrezne in enakopravne zastopanosti cerkva na državnih konferencah. V resnici je bila to prva predstavitev ideje o ustrezno izvoljenih delegatih v splošnih združenjih v nekakšnem enakopravnem razmerju, o katerem bi se lahko dogovorili.

GSAM 352Ustanovitev državne konference v Michiganu

GSAM 352.26. oktobra 1861 je bila ustanovljena konferenca v Michiganu z izvolitvijo predsednika, tajnika in izvršnega odbora treh članov. Z glasovanjem konference je bilo priporočeno, da se cerkve organizirajo in sprejmejo naslednje kot cerkveno zavezo:—

GSAM 352.3»Mi, spodaj podpisani, se s tem združujemo v cerkev pod imenom Adventisti sedmega dne; zavezujemo se, da bomo spoštovali Božje zapovedi in vero v Jezusa Kristusa.«

GSAM 353Pooblastila pastorjev

GSAM 353.1Na tej konferenci je bilo najprej sklenjeno, da je treba podeliti pooblastila vsem pastorjem Cerkve adventistov sedmega dne v tej državi, ki so v dobrem položaju, in da morajo pastorji nositi dokumente, ki jih sestavljajo potrdilo o posvetitvi ter pooblastila, podpisana s strani predsednika in tajnika konference, pri čemer je treba ta pooblastila vsako leto obnoviti.

GSAM 353.2Prav tako je bilo glasovano, da se izbere odbor, ki bo pripravil nagovor, v katerem bo našim vernikom predstavil postopek za organizacijo cerkva. Ta nagovor je bil objavljen v reviji Review z dne 15. oktobra 1861.

GSAM 353Pooblastila delegatov

GSAM 353.3Septembra 1862 je konferenca v Michiganu v Montereyju imela svoje prvo zasedanje. Tu je bila prvič predstavljena zamisel o sprejemanju cerkva v konference, tako kot so bili člani z glasovanjem sprejeti v cerkve. Ker je bilo v državi že ustanovljenih sedemnajst cerkva, so bile te z glasovanjem sprejete v konferenco; vsi prisotni člani teh cerkva pa so bili sprejeti kot delegati.

GSAM 353Plače pastorjev

GSAM 353.4Prav na tej konferenci je bil sprejet načrt, da se pastorjem za opravljene storitve izplača določen znesek na teden. Od pastorjev se je zahtevalo, da poročajo o času, porabljenem za delo v okviru konference, skupaj s prejemki in izdatki; konferenca pa naj bi na podlagi tega poročila izvedla ustrezno poravnavo.

GSAM 353Prva predložitev pooblastil s strani delegatov

GSAM 353.520. maja 1863 je v Battle Creeku v Michiganu potekala generalna konferenca. To je bilo prvo zasedanje tega organa, na katerem so delegati imeli pooblastila iz svojih zadevnih držav. Zastopstvo pa ni bilo na številčni podlagi. Države, ki so bile ob tej priložnosti zastopane, so bile Michigan, Wisconsin, Iowa, Minnesota, New York in Ohio.

GSAM 354Ustave generalne in državnih konferenc

GSAM 354.121. maja je generalna konferenca sprejela ustavo, istega dne pa je bila državnim konferencam priporočena državna ustava. Ta je bila sprejeta na zasedanju michiganske konference. Ti ustavi sta zagotovili številčno podlago za zastopstvo delegatov na državnih konferencah in na generalni konferenci. Državna ustava, ki je bila takrat priporočena, je približno enaka tisti, ki jo danes uporablja naših dvainsedemdeset lokalnih konferenc po vsem svetu.

GSAM 354.2Ob času Generalne konference spomladi leta 1864 je bilo državni konferenci prvič priporočeno, naj se izbere revizijski odbor laikov, ki v tekočem letu niso bili zaposleni pri konferenci, da bi skupaj z izvršnim odborom opravljal revizijo in poravnavo računov s pastorji. Tako se je korak za korakom, kot je to zahtevala nujnost, vzpostavil red v delu in Božji zadevi.

GSAM 354.3Tako smo na kratko orisali korake, ki so vodili do uradne organizacije dela. To se je zgodilo, ko je bila denominacija v primerjavi s sedanjostjo še zelo majhna.

GSAM 354.4Ko je bila Generalna konferenca leta 1863 v celoti organizirana, število delegatov ni bilo tako veliko, kot ga imamo danes vsako leto na nekaterih manjših lokalnih konferencah.

GSAM 354Namen organizacije

GSAM 354.5Namen organizacije je bil, da se premoženje organizacije zakonito poseduje in upravlja ter da delavci v delu delujejo usklajeno, brez zmede, saj so se o svojih potezah posvetovali in so zato delovali brez motenj. Enaka načela, sprejeta v naši organizaciji do leta 1864, so bila vključena v delo, ko se je to širilo in razširjalo na druge države in narodnosti.

GSAM 355Ustanovljene splošne organizacije

GSAM 355.1Ko se je sporočilo širilo, so bile ustanovljene naslednje splošne organizacije, katerih funkcionarji so bili izvoljeni na rednih zasedanjih Generalne konference:—

GSAM 355.2General Conference Association – pravna oseba z enaindvajsetimi člani, ki je imela v lasti premoženje različnih ustanov v Ameriki in drugih državah.

GSAM 355.3Odbor za misijsko delo v tujini – za nadzor in širjenje misijskega dela zunaj organiziranih konferenc.

GSAM 355.4International Tract Society – katerega naloga je bila razdeljevanje čtiva in korespondenca z namenom odpiranja novih misij.

GSAM 355.5Religious Liberty Association – njegovo posebno področje delovanja je bilo pomagati tistim, ki so bili preganjani zaradi svoje vesti, ter širiti literaturo o načelih verske svobode.

GSAM 355.6International Sabbath-School Association – katerega cilj je bil razvoj in napredek dela šole sobote na vseh področjih.

GSAM 355.7Medical Missionary and Benevolent Association – njegovo delo je bilo povezano z usposabljanjem zdravnikov in medicinskih sester, vodenjem sanatorijev, domov za sirote, starejše itd.

GSAM 355Področje delovanja do leta 1868

GSAM 355.8Do leta 1868 je naše delovno področje vključevalo tisti del Združenih držav, ki leži vzhodno od reke Missouri in severno od vzporednika, ki ustreza južni meji zvezne države Missouri. Takrat je imel odbor Generalne konference le tri člane, med katerimi je bil tudi predsednik konference. Vseh osem lokalnih konferenc je bilo pod nadzorom Generalne konference, ki je imela sedež v Battle Creeku v Michiganu.

GSAM 356Zakaj je bila potrebna reorganizacija

GSAM 356.1Ko se je sporočilo razširilo na druge dežele, je nastala potreba po reorganizaciji celotnega delovnega področja. Zato so bili leta 1897 sprejeti ukrepi v tej smeri; vendar je bilo delo reorganizacije temeljiteje izvedeno v zadnjih štirih letih, v katerih je bila ustanovljena Evropska generalna konferenca z izvršnim odborom štirinajstih članov; prvotna generalna konferenca s sedežem v Washingtonu, D.C., pa ima izvršni odbor osemindvajsetih članov, ki zastopajo vse različne interese sporočila in nadomeščajo nekatera splošna združenja, ki so bila ukinjena.

GSAM 356Organizacija na dan 1. januarja 1903

GSAM 356.2Naslednji odlomek iz General Conference Year Book iz leta 1904 navaja nekaj zanimivih statističnih podatkov do 1. januarja 1903:—

GSAM 356.3Takrat je naše organizirano delo obsegalo dve generalni konferenci, sestavljeni iz štirinajstih zveznic, dvainsedemdesetih lokalnih konferenc in dvainštiridesetih misij. Te so razporejene na naslednji način: lokalne konference v Severni Ameriki, devetinštirideset; zunaj Severne Amerike, triindvajset. Zveznice v Ameriki, osem; v drugih državah, šest. Misijska območja v Ameriki, vključno z Aljasko, Havaji in Novofundlandom, pet; misije zunaj Amerike, sedemintrideset, razporejene so takole: dvanajst v Evropi; štiri v Afriki; tri v Aziji; dve v Južni Ameriki; dve v Južni Afriki; preostale pa v Srednji Ameriki, Mehiki, na Zahodnih Indijskih otokih in na Pacifiških otokih. S temi misijami je povezanih sedeminšestdeset posvečenih in pooblaščenih pastorjev ter sto enaintrideset cerkva.

GSAM 356Enotnost v raznolikosti

GSAM 356.4Spodbudno je vedeti, da so te različne organizacije v različnih državah in narodih vse združene v spodbujanju ene velike zadeve – resnice in odrešitve ljudi. Ne zaupamo zgolj v formalni mehanizem organizacije, ampak v Boga, stvarnika reda. Z njegovim blagoslovom nad združenim in usklajenim delovanjem njegovih delavcev lahko spoznamo, kako dobro in prijetno je, da se »vse spodobno in po redu godi«.