8. poglavje – Poročna večerja Jagnjeta

GSAM 134.1»Neki človek je napravil veliko večerjo in mnogo jih je povabil. In pošlje hlapca svojega ob uri večerje, naj reče povabljencem: Pridite, ker je že vse pripravljeno.«¹

GSAM 134.2»Blagor jim, kateri so poklicani k večerji ženitvovanja Jagnjetovega!«²

GSAM 134.3Večerja je zadnji obrok dneva. V tej priliki so trije klici k večerji. Te prilike ne smemo zamenjati s klici k »kosilu«, o katerih govori Matej 22:1–7. »Kosilo« je opoldanski obrok. V priliki o vabilih na kosilo izvemo, da so tiste, ki so vabili, »zasramotili« in ubili, in da je bil ubit celo kraljev sin. Kralj, ki je poslal vabilo, »pogubi tiste ubijalce in požge njih mesto.«

GSAM 134.4Ta prilika o vabilih na »kosilo«, ki prikazuje usodo tistih, ki so to vabilo najprej zavrnili, je ustrezno ponazorila, kaj se je dejansko zgodilo tistim, ki so zavrnili Kristusov evangelij in ubili njega ter njegove apostole. Gospod je poslal vojske proti temu narodu; kakor pravi prilika: »pogubi tiste ubijalce in požge njih mesto« – Jeruzalem.

GSAM 134Klic na večerjo

GSAM 134.5Ta klic na večerjo v priliki se nedvomno nanaša na »poročno večerjo Jagnjeta«. Tistim, ki so poklicani na to »poročno večerjo«, je izrečen blagoslov. Poročna večerja sledi poroki. Poroka Jagnjeta se zgodi, preden pride; kajti, kot smo že videli, ko bo Kristus končno prišel, se »vrne z ženitnine«.³

GSAM 135.1To povabilo na poročno večerjo mora torej biti enako kot sporočilo prvega angela iz Razodetja 14 in časovna napoved iz desetega poglavja, ki smo jo že omenili. Kot je zapisal Luka, je to prvo povabilo na večerjo namenjeno »povabljencem«. Kdo so bili tisti, ki so bili povabljeni? – Tisti, ki so slišali in sprejeli Kristusov evangelij. Izjavljajo, da ljubijo Kristusa in da ljubijo njegov drugi prihod kot polno uresničitev svojega upanja. Zakaj ne bi bil klic najprej namenjen njim? Tako kot je bilo potrebno, da se evangelij najprej oznani Judom, ki so imeli Sveto pismo in so trdili, da pričakujejo prihod Mesija,⁴ tako je bilo tudi sporočilo o Kristusovem drugem prihodu najprej predstavljeno tistim, ki so trdili, da so njegovi privrženci in da ljubijo njegov prihod.

GSAM 135Klic tistim, ki so bili povabljeni

GSAM 135.2Prvi klic k večerji, namenjen tistim, ki so bili povabljeni, mora biti naslovljen na cerkve. Dejansko je bilo oznanjanje bližnjega prihoda Kristusa od leta 1833 do pomladi 1844 opravljeno v cerkvah in so ga v precejšnji meri podpirali pastorji teh cerkva. William Miller je svoja stališča o bližnjem prihodu Kristusa prvič objavil v baptističnem časopisu v Brandonu v zvezni državi Vermont. Njegovo delo in delo njegovih sodelavcev do aprila 1844 se je v glavnem odvijalo v cerkvenih zgradbah ali dvoranah, ki so jih zagotovile takratne cerkve.

GSAM 135.3Pastor Himes tako opisuje delo pastorja Millerja do pomladi leta 1844:

GSAM 135.3»Deloval je med vsemi strankami in sektami, ne da bi posegal v njihove organizacije ali disciplino, saj je verjel, da lahko člani različnih verskih skupnosti ohranijo svoj položaj in se hkrati pripravijo na prihod svojega Kralja.«

GSAM 135.4Pastor Himes, ko govori o svojem skupnem delu s pastorjem Millerjem, nadalje navaja: »Večina pastorjev in cerkva, ki so odprli svoja vrata nam in našim bratom, ki so oznanjali doktrino o prihodu, je sodelovala z nami vse do zadnjega leta« – leta 1844.

GSAM 136Odprta vrata za sporočilo

GSAM 136.1Glede svojega dela in njegove narave je Wm. Miller dejal:

GSAM 136.1»Vrata so se mi odprla, da bi oznanjal to doktrino o Kristusovem drugem prihodu med skoraj vsemi veroizpovedmi, tako da sem lahko izpolnil le majhen del vabil.... Na vsakem kraju, kjer sem bil, so najbolj pobožni, predani in živi člani cerkva najraje sprejeli tako oznanjena stališča; medtem ko se posvetni verniki, farizeji, fanatiki, ponosni, ošabni in sebični posmehujejo nauku o Kristusovem drugem prihodu in se iz njega norčujejo.«

GSAM 136.2Glede narave adventnega sporočila lahko rečemo isto, kar je D’Aubigné rekel o reformaciji – da je bila »izvedena v imenu duhovnega načela. Za svojega učitelja je razglasila Božjo besedo; za odrešitev – vero; za orožje – Svetega Duha; in prav s temi sredstvi je zavrnila vse posvetne elemente.«

GSAM 136Mogočen val preporodov

GSAM 136.3Naravo preporodov, ki so sledili oznanjanju adventnega sporočila, je tako opisal L. D. Fleming, pastor krščanske cerkve na Casco Street v Portlandu, Maine:

GSAM 136.4»Zanimanje, ki so ga vzbudila njegova [Wm. Millerjeva] predavanja, je najbolj premišljeno in nepristransko, in čeprav gre za največje preporodno gibanje, kar sem kdaj videl, je v njem najmanj strastnega navdušenja. Zdi se, da najbolj prevzema moški del skupnosti. Učinek nastane takole: brat Miller preprosto vzame meč Duha, izvlečen iz nožnice in gol, in njegovo ostro rezilo položi na golo srce, in to reže! To je vse. Pred rezilom tega mogočnega orožja pade nevera, univerzalizem pa usahuje. Lažni temelji izginejo, trgovci iz Babela pa se čudijo. Zdi se mi, da je to verjetno tisto, kar je v sodobnem času najbolj podobno apostolskim preporodom.«

GSAM 137Izkušnja v Richmondu, Maine

GSAM 137.1Kot ponazoritev dela preporoda, ki je spremljalo oznanjevanje adventne doktrine, bomo citirali poročilo nekoga, ki je bil aktivno vključen v to gibanje. Ko govori o četrtletnem srečanju, ki je potekalo v Richmondu, v zvezni državi Maine, in na katerem je bilo zastopanih trideset cerkva Freewill Baptist, pravi:—

GSAM 137.2»Ko sem vstopil v bogoslužni prostor, je pastor Rollins, ki je sedel ob strani prižnice na drugem koncu dvorane, vstal in rekel: ‚Brat White, tukaj ob meni boste našli sedež.‘ Po pridigi je bila dana beseda za pripombe in jaz sem svobodno govoril o krščanskem življenju ter o zmagah pravičnih ob Kristusovem drugem prihodu. Mnogi so vzklikali: ‚Amen! Amen!‘, in večina v tej veliki skupnosti je imela solze v očeh... Proti koncu tega srečanja je pastor Rollins, potem ko je dobil moje soglasje, vstal in rekel: ‚Brat White, ki sedi na moji desni strani, bo nocoj v molilnici v Reedu govoril o drugem prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa. Pridite, bratje, in poslušajte sami. Imamo dovolj prostora, da vas vse sprejmemo. Pridite, bratje, nikomur od vas ne bo škodilo, če boste poslušali o tej temi... Zelo dobro je vedel, da bo večina njegovih bratov zapustila zborovanje v vasi in se odpravila tri milje daleč, da bi me poslušali, ter da bo njihovo načrtovano delovno zasedanje prekinjeno. In tako je tudi bilo. Tri četrtine pastorjev in skoraj vsi delegati so odšli, zborovalnica v Reedu pa je bila že zgodaj polna. Moja tema je bila Matej 24. Božji Duh mi je dal veliko svobode. Zanimanje je bilo čudovito.

GSAM 137.3»Ko sem zaključil s pozivom kristjanom, naj se v celoti posvetijo in so pripravljeni, ter grešnikom, naj poiščejo Kristusa in se pripravijo na prihod Sina človekovega, me je Božja moč prevzela do te mere, da sem se moral z obema rokama oprijeti prižnice. Bil je slovesni trenutek. Ko sem opazoval stanje grešnikov, izgubljenih brez Kristusa, sem jih med jokom pozival in večkrat ponovil: ‚Pridi h Kristusu, grešnik, in bodi rešen, ko se bo pojavil v svoji slavi. Pridi, ubogi grešnik, preden bo prepozno. Pridi, grešnik, ubogi grešnik, pridi.‘

GSAM 138.1»V prostoru je vladala strašna slovesnost. Pastorji in ljudje so jokali, nekateri na glas. Ob koncu vsakega poziva grešnikom se je po celotni skupnosti razlegel splošen stok. Več kot dve uri sem stal na nogah, razlagal poglavje in spodbujal, zato sem postajal hripav. Prenehal sem govoriti in glasno jokal nad tem dragim ljudstvom z globokim čustvom, kakršnega pozna le tisti, ki ga je Bog poklical, da grešnikom pridiga Božjo resnico. Ura je bila devet, in če bi dal besedo drugim, bi se zborovanje nadaljevalo do polnoči. Najbolje je bilo zaključiti z globokim občutkom trenutka, a šele potem, ko so vsi imeli priložnost, da se odločijo za Gospoda. Nato sem pozval vse v zbrani množici, ki bi se mi pridružili v molitvi, in tiste, ki so želeli biti predstavljeni pred prestolom usmiljenja, da bi bili pripravljeni z radostjo srečati Odrešenika ob njegovem drugem prihodu, naj vstanejo. Vsaka duša v tisti veliki dvorani, kot so mi kasneje povedali ljudje iz različnih delov dvorane, je vstala. Po kratkem času molitve se je srečanje zaključilo.

GSAM 138.2»Naslednje jutro sem se vrnil v vas, v spremstvu vsaj sedmih osmin udeležencev tistega četrtletnega srečanja baptistov svobodne volje. Vsi so pripovedovali, kako veličastno srečanje so obiskali prejšnji večer.

GSAM 138Pozivi k sporočilu na drugih krajih

GSAM 138.3»Med odmori so me delegati in pastorji povabili, naj se jim pridružim pri dogovarjanju o terminih, ko bi lahko predaval večim skupnostim na tem četrtletnem srečanju, ki so imele prostorne hiše bogoslužja. Bilo je sredi februarja in sklenili smo, da je ostalo še največ šest tednov, ko bo mogoče varno voziti s sanmi, kar bo ljudem omogočilo, da se udeležijo srečanj. Za moje delo v šestih tednih je bilo izbranih dvanajst najpomembnejših krajev. Naj bi imel deset predavanj, kar bi od mene zahtevalo, da govorim dvajsetkrat na teden. To mi je pustilo le pol dneva na teden, ki sem ga ponavadi nujno potreboval za potovanje petnajst ali dvajset milj do naslednjega kraja srečanja.«⁵

GSAM 139Na stotine spreobrnjenih

GSAM 139.1Po pridiganju o adventni doktrini so povsod sledili preporodi in spreobrnjenje stotin ljudi, še posebej pa je bilo tako, ko se je bližal konec judovskega leta 1843 (21. marec 1844). Prav tisto zimo je avtor v svoji rojstni vasi – Victorju v zvezni državi New York – prvič slišal o tej temi in, čeprav je bil star šele dvanajst let, sprejel, kolikor je razumel, vero v drugi prihod. Vtis na ljudi je bil resnično globok, ne le na zborovanjih, ampak povsod. Victor je bil takrat le vasica z okoli dvesto prebivalci, toda okoliška pokrajina je bila gosto naseljena. Kot rezultat te serije zborovanj, ki so potekala v tej majhni vasi, je bilo poročano o petsto spreobrnjenih.

GSAM 139Pričevanje iz letopisa Methodist Year Book

GSAM 139.2Kar zadeva mogočno valovanje preporodov, ki je sledilo oznanilu o ponovnem prihodu, v letopisu Methodist Year Book beremo, da »je v štirih letih od 1840 do 1844 v Ameriki prišlo do 256.000 spreobrnitev«. Kar je veljalo za Ameriko, je enako veljalo tudi za druge države, kjer je bil izrečen ta klic. »Pridiganje je spremljala mogočna moč in duše so se spreobračale povsod.« Ker je bil prvi klic na poročno gostijo namenjen cerkvam – »povabljencem« –, se je prek njih razširil na vse, ki so hoteli priti in imeti delež v odrešitvi, ki čaka Božje ljudstvo. Ne glede na to, ali je bilo sporočilo pridigano, moljeno ali zapeto v »adventnih melodijah«, je delo spremljalo mogočno delovanje Božjega Duha.

GSAM 140Otroci, ki pridigajo na Švedskem

GSAM 140.1V tej zvezi bomo opazili, kako je Gospod deloval, da bi uvedel oznanjevanje v tistih državah, kjer je zakon prepovedoval pridiganje česarkoli, kar je bilo v nasprotju z »uradno cerkvijo«. Švedska je bila ena od teh držav. Tam je Gospod uporabil majhne otroke, da so uvedli delo. Prvi takšen dogodek se je zgodil poleti leta 1843 v Eksjöju na jugu Švedske. Majhna deklica, stara komaj pet let, ki se nikoli ni naučila brati ali peti, je nekega dne na najbolj slovesni način pravilno zapela dolgo luteransko himno, nato pa z veliko močjo oznanila: »Prišla je ura njegove sodbe«, in spodbudila družino, naj se pripravi na srečanje z Gospodom; kajti kmalu bo prišel. Nespreobrnjeni člani družine so prosili Boga za usmiljenje in našli odpuščanje. To gibanje se je širilo od mesta do mesta, saj so sporočilo razglašali tudi drugi otroci. Enako gibanje med otroki se je v določeni meri pojavilo tudi na Norveškem in v Nemčiji.

GSAM 140»Da! Moral sem pridigati«

GSAM 140.2Leta 1896, medtem ko sem vodil srečanja v sedemnajstih različnih delih Švedske, sem potoval skozi več krajev, kjer so otroci pridigali leta 1843, in imel priložnost pogovarjati se s tistimi, ki so poslušali pridige, ter z moškimi, ki so pridigali, ko so bili še otroci. Enemu od njih sem rekel: »Si pridigal adventno sporočilo, ko si bil še deček?« Odgovoril je: »Pridigal! Da, moral sem pridigati. Nisem imel nobene izbire v tej zadevi. Moč je prišla name in izrekel sem tisto, kar me je ta moč prisilila izreči.«

GSAM 140Boquist in Walbom v Örebru na Švedskem

GSAM 140.3V okrožju Örebro se je to delo širilo, dokler niso starejši ljudje začeli oznanjati tega sporočila. Nato so civilne oblasti, na pobudo duhovnikov »uradne cerkve«, aretirale dva mlada fanta, osemnajstletnega Walboma in petnajstletnega Oleja Boquista, rekoč, da bosta služila kot javni zgled. Z brezovimi palicami so jima bičale gola hrbta in ju s krvavečimi ranami zaprle v zapor v Örebru. Ko so se rane zacelile, so ju izpustile iz zapora in ju vprašale: »Ali bosta prenehala pridigati to veroizpoved?« Čeprav so ju drugič preteple s palicami in jima s tem ponovno odprle rane, je bil edini odgovor, ki so ga dobile: »Pridigala bova tisto, kar nama Gospod zapoveduje.« Po posredovanju ugledne ženske iz župnije v Örebru je kralj Oskar I. ukazal oblastem, naj ta fanta izpustijo iz zapora in naj te ljudi pustijo pri miru. Tako je bila na Švedskem dosežena zmaga resnice.

GSAM 141Boquistovo pričevanje

GSAM 141.1V reviji Review and Herald z dne 7. oktobra 1890 je objavljen zelo zanimiv opis otroškega pridiganja, ki ga je napisal sam O. Boquist. Pravi:—

GSAM 141.2»Leta 1843 se je med ljudmi v župniji Karlskoga v okrožju Örebro Län pojavilo versko gibanje. Voditelji tega gibanja so bili otroci in mladi moški, ki so jih imenovali ‚rapare‘. Ti so pridigali z božansko močjo in pred ljudmi z veliko odločnostjo razglašali, da je prišla ura Božje sodbe.

GSAM 141.3»Jeseni istega leta sva bila jaz, O. Boquist, takrat star petnajst let, in drug mladenič, Erik Walbom, star osemnajst let, tako pod vplivom te nevidne moči, da se ji nisva mogla nikakor upreti. Takoj, ko naju je prevzela ta nebeška moč, sva začela govoriti ljudem in z glasnim glasom oznanjati, da je prišla ura sodbe, pri čemer sva jih napotila na Joela 2:28–32 in Razodetje 14:6, 7.«

GSAM 141Otroci v videnju

GSAM 141.4Ljudje so mi povedali, da so tisti, ki jih je tako prevzela ta nebeška moč, izgubili stik z vsem, kar jih je obdajalo. Dejansko so bili v Božji viziji in govorili z močjo, ki je imela mogočen prepričevalni vpliv. Povedali so, da so ti majhni otroci, medtem ko so bili pod tem vplivom, govorili z močjo in dostojanstvom odraslih moških in žensk. Tisti, ki so to videli, so zato prišli do zaključka, da jih je Gospod uporabil v preroški vlogi, da bi izrekli te slovesne resnice. Pisec nadaljuje:—

GSAM 142.1»Ljudje so se v velikem številu zbirali, da bi nas poslušali, in naša srečanja so se nadaljevala tako podnevi kot ponoči, kar je privedlo do velikega verskega prebujenja. Božji Duh se je dotaknil mladih in starih, ti pa so prosili Gospoda za usmiljenje ter priznali svoje grehe pred Bogom in ljudmi.

GSAM 142.2»Ko pa je bil o tem obveščen duhovnik v cerkvi, so bili narejeni številni poskusi, da bi nas utišali in s tem ustavili prevladujoče versko navdušenje; toda vsi poskusi so bili zaman. Nato so šerifa prosili, naj odredi našo aretacijo, in šest tednov so nas zaman iskali v gozdu, kamor smo pobegnili v zatočišče.

GSAM 142.3»Nazadnje pa smo bili vendarle povabljeni, da se zglasimo pred župnikom. Naše število se je povečalo, tako da se je na župnišču zbralo štirideset mladih moških in žensk, kjer smo bili podvrženi dolgemu sojenju. Vsem razen meni in Walbomu je bilo dovoljeno, da se vrnejo domov; midva pa sva bila aretirana in naslednji dan zaprta v zaporu v Örebru, kjer so naju v celici št. 14 združili s tatovi, kot da bi storila kakšen velik zločin.«

GSAM 142Pričevanje Boquistove sestre

GSAM 142.422. septembra 1896 se je Boquistova sestra, stara dvainsedemdeset let, udeležila našega srečanja v Örebru in nam pripovedovala o izkušnjah svojega brata; bila je namreč priča njegovemu bičanju, zaprtju in osvoboditvi. Za nas je zapela hvalnico, ki sta jo Boquist in Walbom pela, ko sta iz zapora stopila na most čez jarek, ki obdaja grad iz 16. stoletja, ki je bil leta 1843 uporabljen kot zapor. Moč gibanja iz leta 1843 je spremljala pričevanje in petje hvalnice. Prevedena v angleščino se hvalnica glasi takole:—

GSAM 143Himna, ki sta jo pela Boquist in Walbom

GSAM 144Mladeniški pridigar v Karlskogi

GSAM 144.4Nek gospod iz Örebra mi je pripovedoval o dogodku v Karlskogi, kjer je prebival leta 1843. Rekel je:—

GSAM 144.5»Majhen osemletni deček, ki se nikoli ni naučil brati črk, je začel pridigati sporočilo in pri tem navajal številne odlomke iz Svetega pisma. Ljudje so rekli: ‚Ta deček je preprosto prežet s Svetim pismom.‘ To se je zgodilo potem, ko se je kralj Oskar zavzel za preganjane, zato tamkajšnji duhovnik ni mogel privesti dečka pred sodišče, da bi mu preprečil delo; vendar je ljudem rekel, naj mu dečka pripeljejo, da ga bo razkril in jim pokazal njegovo nepoznavanje Svetega pisma.

GSAM 144.6»Pred množico ljudi je duhovnik odprl pesmarico in prosil dečka, naj mu prebere. Deček je odgovoril: ‚Ne znam brati‘; a ko se je obrnil s hrbtom k duhovniku, je pesem pravilno zapel od začetka do konca, medtem ko je duhovnik osupel gledal v knjigo. Duhovnik je rekel dečku: ‚Zdi se, da veš vse.‘ Deček je odgovoril: ‚Ne. Ni nam vedno dovoljeno povedati vsega, kar vemo.‘

GSAM 145.1»Duhovnik je nato odprl Novo zavezo in rekel dečku: ‚Preberi mi kaj iz tega.‘ Deček je odgovoril: ‚Ne znam brati.‘ Duhovnik je vprašal: ‚Kaj sploh veš o Svetem pismu?‘ Njegov odgovor je bil: ‚Vem, kje je odlomek, v katerem se beseda in pojavi štirinajstkrat.‘ Duhovnik je rekel: ‚Ne! Takšnega odlomka v Svetem pismu ni.‘ Deček je rekel: ‚Bi mi, prosim, prebral Razodetje 18,13?‘ ‚Da,‘ je rekel duhovnik. Medtem ko je bral, so ljudje šteli, in res je bila beseda in tam ravno štirinajstkrat, med temi štirinajstimi pojavitvami pa je bilo tudi ‚vezanje duš ljudi‘. Ljudje so vzkliknili: ‚Glejte! Glejte! Fant ve več o Svetem pismu kot duhovnik!‘ Duhovnik je bil zelo užaljen, zato je opustil to temo in od takrat naprej ljudi ni več motil.«

GSAM 145.2Tako Gospod iz ust otrok potrjuje svojo besedo in na ta čudoviti način prinaša svojo resnico v ušesa ljudi, katerih zakoni prepovedujejo pridigovanje kakršne koli doktrine razen tiste »uradne vere«.

GSAM 145Darovi Duha, povezani s sporočilom

GSAM 145.3Gospod ni le na Švedskem v povezavi z adventnim gibanjem govoril svojemu ljudstvu prek darov svojega Duha. Na Škotskem, v Angliji in tudi v Ameriki je Gospod poučeval svoje ljudstvo s posebnimi razodetji.

GSAM 145Vizije Williama Foya

GSAM 145.4Leta 1842 je v Bostonu v zvezni državi Massachusetts živel izobražen mož po imenu William Foy, ki je bil zgovoren govornik. Bil je baptist, a se je pripravljal na sprejem duhovniškega posvečenja kot episkopalski pastor. Gospod mu je milostno podaril dve videnji leta 1842, eno 18. januarja, drugo pa 4. februarja. Te vizije so jasno dokazovale, da so bile pristne manifestacije Božjega Duha. Vabilo, naj govori s prižnic, je prejemal iz kraja v kraj, in sicer ne le od episkopalcev, temveč tudi od baptistov in drugih veroizpovedi. Ko je govoril, je vedno nosil duhovniško obleko, kakršno nosijo pastorji te cerkve med bogoslužji.

GSAM 146.1Gospod Foy je v svojih videnjih govoril o bližnjem prihodu Kristusa, potovanju Božjega ljudstva v nebeško mesto, novi zemlji in slavi odrešenega stanja. Ker je dobro obvladal jezik in imel izvrstno opisno moč, je povsod, kamor je prišel, vzbudil veliko pozornost. Na povabilo je potoval od mesta do mesta, da bi pripovedoval o čudovitih stvareh, ki jih je videl; in da bi lahko sprejeli ogromne množice, ki so se zbrale, da bi ga poslušale, so bile zagotovljene velike dvorane, kjer je tisočem pripovedoval, kaj mu je bilo razodeto o nebeškem svetu, o lepoti Novega Jeruzalema in o angelskih vojskah. Ko je govoril o nežni, sočutni Kristusovi ljubezni do ubogih grešnikov, je nevernike spodbujal, naj poiščejo Boga, in številni so se odzvali na njegove nežne prošnje.

GSAM 146Vizija treh stopnic

GSAM 146.2Njegovo delo se je nadaljevalo do leta 1844, blizu konca 2300 dni. Takrat mu je bila podeljena še ena manifestacija Svetega Duha – tretja vizija, ki je ni razumel. V njej mu je bila prikazana pot Božjega ljudstva do nebeškega mesta. Videl je veliko ploščad ali stopnico, na kateri se je zbrala množica ljudi. Občasno je kdo padel skozi to ploščad in izginil iz vidnega polja, o takšnem pa mu je bilo rečeno: »Odpadel.« Nato je videl, kako so se ljudje povzpeli na drugo stopnico ali ploščad, in tudi tam so nekateri padli skozi ploščad in izginili iz vidnega polja. Nazadnje se je pojavila tretja ploščad, ki se je raztezala do vrat svetega mesta. Velika množica se je zbrala s tistimi, ki so napredovali na to ploščad. Ker je pričakoval, da bo Gospod Jezus prišel v zelo kratkem času, ni prepoznal dejstva, da naj bi tretje sporočilo sledilo prvemu in drugemu sporočilu iz Razodetja 14. Zato mu je bila vizija nerazumljiva in je prenehal z javnim nastopanjem. Po koncu preroškega obdobja, leta 1845, je slišal, kako je nekdo drug opisal isto videnje, z razlago, da »sta bila podana prvo in drugo sporočilo, tretje pa naj bi sledilo«. Kmalu zatem je gospod Foy zbolel in umrl.

GSAM 147.1S takšnimi izrazi Božje moči v povezavi s pridiganjem o njegovem prihodu »pred vrati« ter z veseljem tisočev, ki so se odvrnili od greha, da bi služili Gospodu in čakali na njegov prihod, so bili ljudje dvojno prepričani, da je to resnično Gospodovo sporočilo svetu.

GSAM 147.2Toda 21. marec 1844 je prišel in minil, Gospod pa ni prišel. Prepričanje predanih in razmišljujočih pa je bilo, da so delovali v skladu z Gospodovo voljo in da se bo ob pravem času vse razjasnilo.