Poglavje 3 – Prihod obljubljenega Potomca
GSAM 57.1»Ko pa je bil dopolnjen čas, je odposlal Bog Sina svojega, … podvrženega postavi, da odkupi tiste, ki so bili pod postavo, da prejmemo sinovstvo.«1
GSAM 57.2»Tistemu pa, ki vas more utrditi, kakor obeta evangelij moj in oznanjevanje Jezusa Kristusa v soglasju z odkritjem skrivnosti, ki je bila večne čase zamolčana, a sedaj je razodeta in se po proroških pismih, vsled zapovedi večnega Boga, oznanjuje vsem narodom, da se razširi poslušnost veri — samemu modremu Bogu, po Jezusu Kristusu, njemu bodi slava na veke!«2
GSAM 57.3»da se mi je po razodetju naznanila skrivnost; kakor sem prej pisal ob kratkem, … ki se v drugih rodovih ni naznanila sinovom človeškim, kakor se je zdaj razodela svetim apostolom njegovim in prorokom po Duhu … Meni najmanjšemu izmed vseh svetih je dana milost ta, oznanjati poganom nezasledljivo bogastvo Kristusovo in razsvetliti vse, kakšno je oskrbovanje skrivnosti, od vekomaj skrite v Bogu, ki je vse ustvaril,«3
GSAM 57.4Rečeno je bilo, da je v Stari zavezi evangelij skrit; v Novi zavezi pa je razodet. Kot je izrazil nekdo drug: »Ko so se Judje odvrnili od Boga, so pozabili precej naukov o obredni službi, ki jo je vpeljal sam Kristus. Vsak njen del je bil simbol njega, zato je bila polna življenjske moči in duhovne lepote. Toda Judje so zgrešili namen svojih obredov duhovno življenje zato so se oklenili neživljenjskih običajev. Zanašali so se na same daritve in obrede namesto nanj, na kogar so te daritve kazale.
GSAM 58Iskanje posvetne vladavine
GSAM 58.1»Čeprav so Judje hrepeneli po Mesijevem prihodu, niso imeli prave predstave o njegovem poslanstvu. Niso težili k rešitvi od greha, temveč k osvoboditvi izpod rimskega jarma. Zato so pričakovali Mesija kot osvajalca, ki bo strl moč njihovih tlačiteljev in Izraelu pomagal do svetovne prevlade. Tako je bila pripravljena pot, da so zavrgli Zveličarja.
GSAM 58.2»Narod, ki je živel v temi, je bil zatiran in oblasti željni poglavarji so hrepeneli po prihodu njega, ki bo premagal njihove sovražnike in obnovil Izraelovo kraljestvo. Proučevali so prerokovanja, toda brez duhovne razsvetljenosti. Zato se niso menili za besedila, ki so kazala na Kristusovo ponižanje ob njegovem prvem prihodu, napačno pa so razumeli tista, ki govorijo o slavi ob njegovem drugem prihodu. Ošabnost jim je zatemnila vid. Prerokovanja so razlagali glede na svoje sebične želje.
GSAM 58.3»Več kakor tisoč let je judovski narod čakal Zveličarjev prihod. Na tem dogodku so temeljili njihovi najslavnejši upi. Njegovo ime so ohranili v pesništvu, preroštvu, tempeljski službi in v družinski molitvi. Toda ko je prišel, ga niso spoznali. Ljubljenec nebes je bil zanje ‚kakor korenina iz suhe zemlje. Ni imel podobe, ne lepote‘; in v njem niso videli mične zunanjosti, da bi si ga želeli. ‚V svojo lastnino je prišel in njegovi ga niso sprejeli.‘«4
GSAM 58Iz Davidovega rodu
GSAM 58.4Ko se je približeval čas, ki ga je napovedal Daniel, ko naj bi se pojavil »Mesija, Knez« – Pomazani –, bi judovsko ljudstvo lahko razmišljalo, in to je nedvomno tudi storilo, na naslednji način: Mesija po mesu mora biti iz rodovine Davida, zato mora biti rojen v tej rodovni liniji; in v skladu s predpisi judovske postave in običajev mora biti maziljen za javno službo v starosti tridesetih let; in če se bo kot maziljeni pojavil v tej starosti, potem mora biti rojen trideset let pred iztekom devetinšestdesetih tednov let, ki se raztezajo do prihoda Mesija.
GSAM 59Napovedi Simeona in Ane
GSAM 59.1Okoli tega časa je bil ves Izrael v pričakovanju. Resni in predani študenti Svetega pisma so pričakovali rojstvo tistega, ki naj bi bil njihov Vladar in Upravitelj. O starem in pobožnem Simeonu beremo: »sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne zazre Kristusa Gospodovega«.5
GSAM 59.2Ko so dojenčka Odrešenika prinesli v tempelj, je Simeon vedel, da je to tisti otrok, na katerega se je nanašalo razodetje – Kristus. »Ga vzame tudi on v naročje svoje in hvali Boga in reče: Sedaj odpuščaš hlapca svojega, Gospod, po besedi svoji v miru, ker so videle oči moje zveličanje tvoje, ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov, luč v razsvetljenje poganov in v slavo ljudstva tvojega Izraela...
GSAM 59.3»In blagoslovi ju [Jožefa in Marijo] Simeon in reče Mariji, materi njegovi: Glej, ta je postavljen v padec in v vstajenje mnogim v Izraelu in za znamenje, kateremu se bo nasprotovalo (a tebi sami presune meč dušo), da se razodenejo misli iz mnogih src.
GSAM 59.4»In bila je tu prorokinja Ana, hči Fanuelova, iz Aserjevega rodu.... In ta pristopi ravno tisto uro, in je hvalila Gospoda in govorila o njem vsem, ki so čakali odrešitve Jeruzalema.«6
GSAM 59Angeli obiščejo pastirje
GSAM 59.5Že pred tem so angeli pastirjem na ravnicah Betlehema oznanili veselo novico o rojstvu Odrešenika. V ušesa pastirjev, ki so prisluhnili, so angeli zapeli te melodične verze:—
GSAM 60Modri iz Vzhoda obiščejo Betlehem
GSAM 60.2Nato so prišli modri iz Vzhoda, ki so videli »zvezdo, ki se je pojavila«, kakor je napovedal Balaam. Sledili so njenemu vodstvu in prispeli v Jeruzalem, kjer so morali poizvedovati o novorojenem Kralju. Ko so izvedeli, da bo Betlehem rojstni kraj Želenega, so pot nadaljevali; in vodeni tja z zvezdo, ki se je ponovno pojavila, so prišli do skromnega kraja, kjer je ležal Odrešenik. Tu so častili svetega Otroka, mu podarili darila – zlato, kadilo in miro – ter se nato odpravili na dolgo pot domov.
GSAM 60Odrešenik pri dvanajstih letih
GSAM 60.3O Kristusu Odrešeniku je od otroštva do dvanajstega leta zabeleženo le malo, razen tega, da je rasel v modrosti in telesni višini ter da je bil poslušen svojim staršem. A ko je bil star dvanajst let in je spremljal Jožefa in Marijo v Jeruzalem na letni praznik, je tam presenetil duhovnike s svojim znanjem, ki ga je pokazal v svojih vprašanjih in odgovorih na njihove zapletene uganke. Od tega časa do začetka svojega javnega delovanja je častil skromno poklicno dejavnost tesarja, saj je delal skupaj z Jožefom, Marijinim možem.
GSAM 60Poslanstvo Janeza Krstnika
GSAM 60.4Šest mesecev pred Kristusovim javnim delovanjem je Kristusovo poslanstvo napovedoval Janez Krstnik. Ljudje so prihajali v velikih množicah, da bi poslušali Janeza in se od njega dali krstiti. O njih beremo: »Ko pa je ljudstvo čakalo [pričakovali prihod Mesija], in so vsi mislili [‚razpravljali ali se pogovarjali‘, opomba ob robu] v srcih svojih o Janezu, če ni nemara on Kristus, odgovori Janez vsem, rekoč: Jaz vas z vodo krščujem, prihaja pa močnejši od mene, ki mu nisem vreden odvezati jermena na obuvalu njegovem: on vas bo krstil s svetim Duhom in ognjem. On ima velnico v roki svoji, in očedi gumno svoje in pospravi pšenico v žitnico svojo, a pleve sežge z neugasljivim ognjem.«7
GSAM 61Jezusov krst
GSAM 61.1Ko je Janez opravljal obred krsta, je videl Jezusa, kako prihaja k njemu, da bi se dal krstiti, in rekel: »Glej, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta!... In pričuje Janez, rekoč: Videl sem Duha, da prihaja ko golob z neba, in je ostal na njem. In jaz ga nisem poznal; ali ta, ki me je poslal krščevat z vodo, mi je rekel: Na kogar boš videl, da pride Duh in ostane na njem, ta je, ki krščuje s svetim Duhom. In jaz sem ga videl in izpričal, da je ta Sin Božji.«8
GSAM 61Glas iz nebes
GSAM 61.2Kristusovo mesijstvo ni potrdil le vidni prihod Svetega Duha v telesni podobi goloba, temveč tudi glas iz nebes. V Matejevem evangeliju beremo: »Jezus, ko je bil krščen, stopi precej iz vode, in glej, nebesa se mu odpro in Duha Božjega vidi, da gre navzdol kakor golob in prihaja nanj. In glej, glas iz nebes govori: Ta je Sin moj ljubljeni, ki je po moji volji.«9
GSAM 61.3Čeprav »Janez ni storil nobenega čudeža«, so ljudje, ko so videli mogočno moč, ki je spremljala Kristusovo delovanje, morali reči: »Karkoli je Janez povedal za tega, je bilo vse resnično.«10
GSAM 61Kristus, maziljen po zakonu
GSAM 61.4V povezavi z Lukovim poročilom o krstu in istem maziljenju s Svetim Duhom v podobi goloba beremo: »On, Jezus, je bil, ko je začel učiti, blizu tridesetih let.«11
GSAM 62.1Po dolgem štiridesetdnevnem postu našega Gospoda in hudih skušnjavah hudiča v puščavi, ki so takoj sledile njegovemu krstu, »pride v Nazaret, kjer je bil vzrejen; in gre po navadi svoji v sobotni dan v shodnico, in vstane, da bere... Duh Gospodov je nad menoj, zato ker me je pomazilil, da naj oznanim blagovestje ubogim … In začne jim govoriti: Danes se je izpolnilo to pismo v ušesih vaših.«12
GSAM 62Čas se je izpolnil
GSAM 62.2Marko, ki opisuje isti dogodek, pravi: »Čas je dopolnjen in Božje kraljestvo se je približalo. Izpokorite se in verujte v evangelij!«13 Prišel je čas, ki je bil napovedan za prihod Pomazanega. Pomazilil ga je Sveti Duh ob njegovem krstu, zdaj pa je začenjal svoje delovanje, ravno v času in na način, ki so ju napovedali sveti preroki iz davnih časov.
GSAM 62Vidni dokaz Kristusovega mesijanstva
GSAM 62.3Kristusovo delovanje je spremljalo nenehno izvrševanje čudežev, ki so bili za ljudi – četudi niso v celoti razumeli njegovih prilik in besed – vidni dokaz, da je bil Emanuel, ali da je »Bog ž njim«.14 S temi čudeži je Kristus svetu dajal ne le dokaz Božje moči v sebi, temveč tudi praktično prikazovanje Božjega značaja in njegove ljubeče dobrote. Ko je Filip, po treh letih neprekinjenega druženja s Kristusom in opazovanja njegovih mogočnih čudežev, rekel: »Gospod, Pokaži nam Očeta, in dosti je nam«, mu je Jezus odgovoril: »Že tako dolgo sem z vami, pa me še vedno ne poznaš, Filip? Kdor je videl mene, je videl Očeta; kako torej praviš: Pokaži nam Očeta? … Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni; če pa ne, verujte mi vsaj zavoljo teh del.«15
GSAM 63Janez v zadregi
GSAM 63.1Čeprav je Janez ob Kristusovem krstu bil priča vidnemu spustu Svetega Duha in je slišal glas iz nebes, ki ga je razglasil za Božjega Sina, ter je sam izjavil, da je »Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta«, so se dogodki odvijali tako drugače od njegovih pričakovanj, da je bil v svoji mračni ječi vznemirjen in zmeden.
GSAM 63.2»Tako kot Odrešenikovi učenci tudi Janez Krstnik ni razumel narave Kristusovega kraljestva. Pričakoval je, da bo Jezus zasedel Davidov prestol; ko pa je čas mineval in Odrešenik ni uveljavljal kraljevske oblasti, je Janez postal zmeden in zaskrbljen.«16 »In pokliče dva izmed učencev svojih ter [on] ju pošlje h Gospodu vprašat: Si li ti tisti, ki ima priti, ali naj čakamo druzega?« »Ravno tisto uro pa jih je [Jezus] mnogo ozdravil bolezni in muk in hudobnih duhov in mnogim slepcem je dal vid. In Jezus odgovori in jima reče: Pojdita in sporočita Janezu, kar sta videla in slišala.«17
GSAM 63.3Judom in celo učencem je bilo težko jasno razumeti mnoge resnice, ki jih je izrekel Odrešenik, ker so bili tako trdno prepričani, da bo Mesija, ko pride, pretrgal rimski jarem, ki jim je bil tako nadležen, in takoj obnovil Davidovo kraljestvo ter vladal kot posvetni kralj.
GSAM 63.4Jezus je svoje pridiganje začel z besedami: »Izpokorite se! kajti približalo se je nebeško kraljestvo.«18 Ko je poslal svojih dvanajst apostolov, so prinašali isto sporočilo: »Približalo se je nebeško kraljestvo.«19 Še kasneje v svojem delovanju, ko je poslal sedemdeset, je to storil z besedami: »Približalo se je k vam kraljestvo Božje.«20
GSAM 64Ljudje so bili osupli nad Kristusovim delom
GSAM 64.1Čudovite Kristusove besede in nauki so ljudi spodbudili, da so rekli: »Nikoli noben človek ni tako govoril.«21 In ko je ozdravil slepega in nemega človeka, »vse množice so se zavzemale, govoreč: Ali ni ta sin Davidov?«22 ali z drugimi besedami: Ali ni to potomec Davida, obljubljeni Odrešenik? »In prišedši v domovino svojo, jih uči v njih shodnici, tako da se zavzemajo in govore: Odkod temu ta modrost in take moči? Ali ni ta tesarjev sin? ali se ne imenuje mati njegova Marija in bratje njegovi Jakob in Jožef in Simon in Juda?«23
GSAM 64.2Okoli tretjega leta Kristusovega delovanja, ko je bil v templju na prazniku posvetitve, so se Judje zbrali okoli njega in mu rekli: »Doklej nas pustiš v negotovosti? Če si ti Kristus, povej nam naravnost!«24 Leto prej, ko je storil mogočen čudež nahranjenja pet tisoč ljudi, pri katerem je uporabil »pet ječmenovih hlebov in dve ribi«, »spozna, da hočejo priti in ga siloma odvesti, da ga postavijo za kralja, [zato] se zopet umakne na goro.«25
GSAM 64Kristus uči učence o svoji smrti
GSAM 64.3Pri poučevanju svojih učencev je Kristus posvetil posebno pozornost temu, da bi razblinil predstavo o takojšnjem začetku zemeljskega vladanja ter jim pokazal, da mora umreti in ponovno vstati, oditi in se vrniti. Zato jih je vprašal: »Kaj pa, ko boste videli Sina človekovega, da gre gori, kjer je bil poprej?«26 Potem ko jim je naročil, »naj nikomur ne pravijo, da je on Kristus«, beremo: »Odslej je jel Jezus kazati učencem svojim, da mora iti v Jeruzalem in mnogo trpeti od starejšin in višjih duhovnikov in pismarjev in umorjen biti in tretji dan od smrti vstati. In Peter ga potegne na stran in ga začne odvračati, rekoč: Bog te obvaruj, Gospod! To se ti ne sme zgoditi!«27
GSAM 65.1Hkrati jim je povedal, da so tam stali nekateri, ki ne bodo umrli, dokler ne bodo videli Sina človekovega, kako prihaja v svojem kraljestvu.28 Približno osem dni kasneje se je to preroštvo izpolnilo; apostol Peter pa se sklicuje na to »vidno prikazovanje« Kristusa, kako prihaja v svojem kraljestvu, kot dokaz dejanskega drugega prihoda Kristusa, ki je še v prihodnosti.29
GSAM 65.2Nekoč, ko so bili Kristus in njegovi učenci v Galileji, jim je Jezus rekel: »Sin človekov bo izdan ljudem v roke, in umorili ga bodo, a tretji dan bo obujen. In postanejo silno žalostni.«30 A še vedno niso razumeli, niso dojemali njegovega pomena, kajti celo medtem, ko je skušal vtisniti v njihove misli resno resnico o svoji smrti in vstajenju, so med seboj razpravljali o tem, kdo naj bi bil največji v nebeškem kraljestvu.31
GSAM 65.3Ob neki drugi priložnosti je Peter rekel Jezusu: »Mi smo zapustili vse in smo šli za teboj; kaj bode torej nam? Jezus jim pa reče: Resnično vam pravim, da boste vi, ki ste šli za menoj, ob prerojenju sveta, ko sede Sin človekov na prestol svoje slave, da boste sedli tudi vi na dvanajst prestolov in sodili dvanajstere rodove Izraelove.«32 Vendar je bila misel na kraljestvo, ki naj bi se kmalu ustanovilo, še vedno najpomembnejša v njihovih mislih, in kot ljudje so začeli iskati najvišje mesto v kraljestvu.
GSAM 65.4Nato se oglasi ambiciozna mati Jakoba in Janeza, sinov Zebedeja, in prosi Kristusa, naj njenima sinovoma podeli visoka položaja – enega na desni, drugega pa na levi strani njegovega prestola; ali pa morda enega za predsednika vlade, drugega pa za državnega sekretarja. Kristus pa je jasno rekel: »Ne veste, kaj prosite.«33
GSAM 66Triumfalni vstop v Jeruzalem
GSAM 66.1Nekaj časa kasneje se je zgodil velik in presenetljiv dogodek. To je bila obuditev Lazarja iz groba, tistega, ki je bil mrtev že štiri dni. Takšen mogočen čudež je tako razburil in osupnil ljudstvo, da so se farizeji prestrašili; ti so skupaj z duhovniki takoj sklicali svet in med razpravami vprašali: »Kaj čemo storiti? kajti ta človek dela veliko čudežev. Če ga tako pustimo, bodo vsi verovali vanj; in pridejo Rimljani in nam vzemo i zemljo i narod.«34 Medtem ko je satanska moč iz podzemlja tako prevzemala tiste, ki so skušali uničiti Kristusa, je moč z nebes spodbujala množice, naj ga slavijo in izpolnijo tisto, kar je bilo napovedano o njem.
GSAM 66.2Ob zgoraj omenjenem dogodku se je ljudstvo množično zbralo, ne le da bi videlo Jezusa, ampak tudi Lazarja, ki ga je obudil od mrtvih. Zdaj se jim je zdelo gotovo, da je Jezus njihov dolgo pričakovani kralj, in ko so ga srečali, ko je prihajal proti Jeruzalemu, sedeč na osličku, so se jim v mislih močno utrnile besede Svetega pisma: »Ne boj se, hči sionska! glej, kralj tvoj gre, sedeč na žrebetu osličjem.«35 Iz te ogromne množice se je dvignil mogočen zmagoslavni krik, ki je močno vznemiril hladnokrvne, preračunljive farizeje. Med seboj so rekli: »Vidite, da nič ne opravite! Glej, ves svet leti za njim.«36 Na njihovo prošnjo, naj Kristus ustavi vzklike, je odgovoril: »Pravim vam, če ti umolknejo, vpilo bo kamenje.«37 Gospod je o tem dogodku rekel: »Vzklikajte!«, in če ljudstvo ne bi izpolnilo njegove besede, bi dal glas kamnom na ulici in ti bi vzkliknili; kajti njegova beseda se mora izpolniti.
GSAM 66Kristus bo odšel in se spet vrnil
GSAM 66.3Naš Odrešenik ni hotel le usmeriti misli učencev na dejstvo, da bo umrl in ponovno vstal, ampak jih je želel tudi naučiti, da kraljestvo ne bo prišlo, dokler ne bo odšel in se ponovno vrnil. V zvezi s svojim križanjem je rekel: »In jaz, kadar bom povišan od zemlje, vse potegnem k sebi. To je pa pravil, da naznači, s kakšno smrtjo mu je umreti. Ljudstvo mu torej odgovori: Mi smo slišali iz zakona, da Kristus ostane vekomaj, in kako praviš ti, da mora biti povišan Sin človekov? kdo je ta Sin človekov?«38
GSAM 67.1Da bi učencem še bolj vtisnil v spomin dejstvo, da bo moral oditi in se spet vrniti, preden bo njegovo kraljestvo vzpostavljeno na zemlji, je rekel: »Otročiči, še malo časa sem z vami. Iskali me boste, a kakor sem Judom povedal: kamor jaz grem, vi ne morete priti, tako pravim sedaj tudi vam... Reče mu Simon Peter: Gospod, kam greš? Jezus odgovori: Kamor grem, ne moreš zdaj iti za menoj; pozneje pa pojdeš za menoj.«39 Nato je njihova zaskrbljena in žalostna srca potolažil s temi besedami: »Ne bodi vam srce plašno. Verujte v Boga, tudi v mene verujte. V hiši Očeta mojega je veliko prebivališč. Če bi ne bilo, bi vam bil povedal; kajti grem pripravljat vam prostora! In ko odidem in vam pripravim prostor, pridem zopet in vas vzamem k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.«40
GSAM 67Prilika o plemiču
GSAM 67.2Odrešenik je spet skušal popraviti napačno predstavo, da se bo kraljestvo takoj pojavilo, in sicer z naslednjo priliko, ko se je z učenci odpravljal v Jeruzalem: »Človek imenitnega rodu je šel v daljno deželo, da prejme zase kraljevo oblast in se zopet vrne. In pokliče deset hlapcev svojih ter jim da deset mošenj in jim reče: Kupčujte, dokler se ne vrnem.... In zgodi se, ko je bil kraljevo oblast prejel in se je vrnil, da veli, naj mu pokličejo tiste hlapce, ki jim je bil dal srebra, da bi zvedel, kaj je kdo prikupčeval.«41 V tej priliki Gospod predstavlja samega sebe kot plemiča. Oditi je moral v daljno deželo – k svojemu Očetu – in tam prevzeti kraljestvo, preden se vrne, da bi vladal.
GSAM 68.1V odgovor na vprašanje učencev: »Kaj bo znamenje prihodu tvojemu in koncu sveta?«42 jim je Odrešenik navedel seznam dogodkov, ki se bodo odvijali skozi veliko stisko, ki bo prišla nad cerkev, ter jasna znamenja, ki se bodo pojavila. Ko se bodo ti pojavili, bodo vedeli, da je njegov prihod blizu, pravzaprav pred vrati, in da generacija, ki jih bo videla, ne bo zapustila prizorišča dogajanja, dokler ne pride.43
GSAM 68Zapuščeni od vseh učencev
GSAM 68.2A kljub vsem navodilom, ki jih je Kristus dal apostolom glede svoje smrti in ponižanja, jim sploh ni uspelo dojeti resnice, o kateri jih je poučil v zvezi s svojim sojenjem in križanjem. Tako šibko so razumeli resnico, da je ob prihodu sojenja njihovo upanje ugasnilo in so ga vsi »zapustili ter pobegnili«.44 Celo Peter, vedno goreči Peter, ki je tako samozavestno trdil, da ga nikoli ne bo zapustil, četudi bi ga vsi zapustili, je le nekaj ur kasneje zanikal svojega Gospoda in s prisego izjavil, da tega človeka ne pozna. Bili so tako počasni v razumevanju Gospodove izjave, da bo tretji dan po križanju vstal od mrtvih, da so se med seboj spraševali in razmišljali, »kaj bi to bilo: vstati iz mrtvih«.45 Resnično, tako brez vere so bili, da so po njegovi smrti, ko je bilo njegovo telo položeno v Jožefovo novo grobnico, pripravljali vse potrebno za njegovo balzamiranje. Ko je upanje izginilo – pokopano skupaj s Kristusom v grobnici –, kakšen sobotni dan je bil to za učence! S srci, obremenjenimi z žalostjo in razočaranjem, brez usmiljenega, sočutnega Odrešenika, čigar življenje je bilo polno dejanj nežnosti in usmiljenja, ki bi jih tolažil in krepil – kako zapuščeno je bilo njihovo stanje!
GSAM 69Ganjljivi dogodki jutra vstajenja
GSAM 69.1Zori se jutro prvega dne v tednu! Kakšno razburjenje v nebesih in na zemlji! Mogočni angel se spusti iz kraljestva slave k Jožefovi grobnici s sporočilom, ki zapoveduje Božjemu Sinu, naj vstane. »In glej, velik potres nastane; zakaj angel Gospodov je prišel z neba in pristopivši odvali kamen od vrat in sede nanj. Bilo je pa obličje njegovo kakor blisk in obleka njegova bela kakor sneg. In od strahu pred njim strepetajo stražniki in postanejo kakor mrtvi.«46 »mnoga trupla svetnikov, ki so bili zaspali, se obude, in izšedši iz grobov po vstajenju njegovem, pridejo v sveto mesto in se prikažejo mnogim.«47 Predstavljajte si takšne obiskovalce v Jeruzalemu, pred vrati svojih prijateljev, s sporočilom, da je križani Kristus vstal od mrtvih in da so tudi oni po njegovi moči oživeli, da bi pričali o njegovem vstajenju. Kakšno vrvenje med učenci in svetimi ženami – tekali so sem in tja, da bi oznanili veselo novico: »Vstal je od mrtvih, saj smo ga videli in se z njim pogovarjali!«
GSAM 69Jezus odide na podeželje
GSAM 69.2»In glej, dva izmed njih sta šla tisti dan v trg, ki je bil šestdeset tečajev [sedem in pol milj] daleč od Jeruzalema in mu je bilo ime Emavs. In pogovarjala sta se med seboj o vsem tem, kar se je zgodilo. In prigodi se, ko se tako pogovarjata in drug drugega vprašujeta, da se sam Jezus približa in gre ž njima. Ali njune oči so bile zadržane, da ga nista spoznala. On jima pa reče: Kaki so to pogovori, ki jih imata gredoč med seboj ? In ustavita se, gledaje žalostno. Odgovori pa eden, po imenu Kleopa, in mu reče: Si li ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne veš, kaj se je te dni v njem zgodilo? Pa jima reče: Kaj ? Onadva mu pa rečeta: Tisto o Jezusu Nazarečanu, ki je bil mož prorok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom: kako so ga naši višji duhovniki in poglavarji izdali v smrtno obsodbo in ga križali. Mi pa smo se nadejali, da je on ta, ki ima odrešiti Izraela. Ali vrhu vsega tega je danes že tretji dan, kar se je to zgodilo. Pa tudi uplašile so nas neke žene izmed naših, ki so bile zgodaj pri grobu, in ko niso našle trupla njegovega, so prišle, pripovedujoč, da so celo videle prikazen angelov, kateri pravijo, da je on živ. In nekateri teh, ki so z nami, so šli h grobu in so našli tako, kakor so bile žene povedale, ali njega niso videli.
GSAM 70.1»In on jima veli: O vi nespametneži in lenega srca, da bi verovali vse, kar so govorili proroki! Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to trpel in tako šel v slavo svojo? In začne od Mojzesa in vseh prorokov in jima razlaga, kar je v vseh pismih pisano o njem.«48 Ko se je pripravljal, da bi z njima jedel, je prelomil kruh in se zahvalil, »in njune oči se odpro in ga spoznata.... In rečeta drug drugemu: Ali ni srce gorelo v naju, ko nama je govoril po poti, ko nama je razlagal pisma?«49
GSAM 70.2Šele zdaj, ko jim je bila zadeva v celoti razjasnjena, lahko učenci spoznajo, da sta bila smrt in vstajenje povezana z Odrešenikovo misijo. Kako pa bodo gledali na vprašanje njegovega kraljestva?
GSAM 70.2»Po svojem trpljenju se je pokazal živ z mnogimi neizpodbitnimi dokazi, saj se jim je prikazoval štirideset dni in govoril o stvareh, ki se nanašajo na Božje kraljestvo; in ko se je zbral z njimi, jim je zapovedal, naj ne odidejo iz Jeruzalema, ampak naj čakajo na obljubo Očeta, o kateri, pravi, ste slišali od mene. Kajti Janez je res krstil z vodo; vi pa boste čez nekaj dni krščeni s Svetim Duhom.
GSAM 71Ali boš zdaj ponovno vzpostavil kraljestvo?
GSAM 71.1»Ti pa, ki so se bili sešli, so ga torej vpraševali, govoreč: Gospod, ali boš v tem času v novič postavil kraljestvo Izraelu? [kar pomeni: Slišali smo, da je bilo potrebno, da si bil križan in da vstaneš od mrtvih, kakor piše v Svetih spisih, toda ali ne boš zdaj vzpostavil kraljestva?] On pa jim reče: Ni yaša stvar, da bi znali čase in ure, ki jih je določil Oče po svoji samooblasti; temuč prejmete moč, ko pride sveti Duh na vas, in boste mi priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do kraja zemlje. In ko je to povedal, se je vzdignil vpričo njih; in oblak ga je vzel izpred njih oči. Jo In ko so strmeli za njim, gredočim v nebo, glej, pristopita k njim dva moža v beli obleki, ki tudi rečeta: Možje Galilejci, kaj stojite in zrete na nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas gori v nebo, prav tako pride, kakor ste ga videli, da je šel v nebo.«50
GSAM 71Jezus bo ostal v nebesih do ponovne vzpostavitve
GSAM 71.2Sedaj, ko jih je Odrešenik zapustil in so ga resnično videli, kako »se je povzpel tja, kjer je bil prej«, so imeli zagotovilo, da jih bo Sveti Duh poučil o času, ko bo prišlo kraljestvo. Tako je Peter v svojih navodilih ljudem po prejemu Duha rekel: »in pošlje za vas določenega Maziljenca Jezusa, ki ga sicer mora nebo sprejeti do časov preuredbe vsega, kar je Bog povedal z usti svetih prorokov svojih od nekdaj.«51
GSAM 71.3Apostolu Petru je Sveti Duh razodel tudi dejstva o treh svetovih: Prvič, tisti pred potopom, ki ga je uničila voda; drugič, sedanji svet, namenjen ognju – ognju, s katerim je zemlja napolnjena, kot piše v Revised Version –, tisti ogenj, ki bo pomenil pogubo, propad in uničenje brezbožnih ljudi; tretjič, nova zemlja, »v kateri prebiva pravičnost«; ali, kot nekateri prevajajo, »v kateri bodo prebivali pravični«.52
GSAM 72.1Apostol Pavel je opisal vstajenje Božjega ljudstva in preobrazbo vseh njegovih svetnikov iz smrtnih v nesmrtne, »v trenotku, ob poslednji trobenti«. Korinčanom je povedal, da je Kristus zdaj na prestolu svojega Očeta in da bo tam ostal, dokler mu ne bodo vsi njegovi sovražniki podvrženi. To pomeni, dokler mu Oče ne bo izročil kraljestva – njegovega kraljestva – v roke, kakor je prerokovano v Danielu 7:13, 14; Psalmu 2:8, 9. Cerkvi v Solunu je predstavil Kristusov prihod in vstajenje kot njihovo edino upanje ter kot vir resnične tolažbe, ko jih je smrt ločila od njihovih ljubljenih.53
GSAM 72Gospodov povratek je nedoločen
GSAM 72.2Cerkev še ni imela natančnega znanja o času, kdaj se bo Gospod vrnil. Ko je apostol v svojem prvem pismu Tesaloničanom rekel, da bomo »mi živeči, ki preostanemo«, vzeti v oblake, so bratje razumeli, da je mislil, da bo Kristus prišel, medtem ko bodo nekateri izmed njih še živeli. V svojem drugem pismu popravi njihovo napačno razumevanje svojega pisma in jim pove, da »tega dneva ne bo, če prej ne pride odpad in se ne razodene ‚človek greha‘, ‚pogube sin‘, ki se upira in povzdiguje zoper vse, kar se zove Bog ali kar se po božje časti«.54
GSAM 72Odpad
GSAM 72.3A cerkev še vedno tipa v temi glede časa Kristusovega drugega prihoda. Bratje so izvedeli, da bo prišlo do odpadništva; vprašanje pa je bilo, kako dolgo bo trajalo. Odgovor je bil kasneje dan Janezu v videnju na otoku Patmos, v simbolih, ki jih najdemo v dvanajstem in trinajstem poglavju Razodetja – »čas, časi in pol«, »dvainštirideset mesecev«, »tisoč dvesto šestdeset dni« (let); toda dogodek, ki bi zaznamoval začetek tega dolgega obdobja, se še ni zgodil. Tako je cerkev še vedno upala in čakala na Kristusov prihod, ne da bi natančno vedela, kdaj se bo pojavil; kajti ko bo ta čas stiske minil, bo za »ostanek« cerkve še vedno ostalo kratko obdobje boja in zmage.55
GSAM 73.1Z zaključkom novozaveških zapisov se nam jasno odpre tema Kristusovega drugega prihoda. Približno en verz od vsakih tridesetih na kakršen koli način omenja drugi prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa. O tem in o položaju cerkve v zvezi s tem upanjem skozi stoletja do sodobnega časa govori Robert Patterson, D.D., v časopisu The Interior, pod naslovom »The Blessed Hope« (Blagoslovljeno upanje), in sicer takole:—
GSAM 73Zemeljsko tisočletje – Patterson
GSAM 73.2»Ko je naš Gospod zapustil svojo cerkev na zemlji, da bi odšel k Očetu, jo je zapustil v žalostnem stanju. Njegovih petsto učencev je obkrožal celoten svet njegovih sovražnikov, organiziranih v protikrščanske religije in vlade pod vodstvom enega najbolj bistrih umov, ki jih je gnala najbolj strupena zloba in ki so jih stoletja izkušenj naučila najučinkovitejših načinov uničenja. Gospod ni bil neveden glede naše nevarnosti; niti v svojih zadnjih govorih je ni omilil, niti ni obljubil kakršnega koli zmanjšanja sovražnosti sveta in stisk Cerkve. Je pa obljubil, da se bo sam vrnil, da bo porazil svoje sovražnike, in da nas bo podpiral do tistega blagoslovljenega dne. ‚Vas svet sovraži. Na svetu imate bridkost. Boste jokali vi in plakali, a svet se bo radoval; vi pa bodete žalostni, ali žalost vaša se premeni v radost.... Tako tudi vas sedaj objemlje žalost; pa zopet vas bom videl, in srce vaše se bo radovalo, in radosti vaše vam ne odvzame nihče. Če odidem, se bom vrnil in vas sprejel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.‘
GSAM 74.1»Takšno je bilo blagoslovljeno upanje na njegovo osebno vrnitev, s katerim je tolažil svojo cerkev ob svojem odhodu. Dejal je, da moramo med celotnim obdobjem njegove odsotnosti trpeti stiske; in tako se je tudi zgodilo. Če bomo med njegovo odsotnostjo uživali kakršno koli obdobje zunanjega miru, če bo njegova cerkev rešena pred napadi sveta, če bo prišlo kakršno koli obdobje čistosti, ko plevel ne bo rasel med pšenico, ali če ga bo ob njegovem prihodu pozdravilo prebivalstvo zemlje, napolnjene z Gospodovo slavo, ali če bo sploh še lahko našel vero na zemlji, bo to zanj najbolj nepričakovano presenečenje. Jezus ni vedel za to tisočletje. Pravimo, da zanj ni vedel, ker nam o njem ni povedal; in sam pravi: ‚Vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam oznanil vse, kar sem slišal od Očeta svojega.‘ Vendar v vseh njegovih govorih in prilikah ni niti najmanjšega namiga, da bi morali upati na kakršno koli obdobje miru ali slave pred njegovim prihodom. Tudi apostoli niso vedeli ničesar o tisočletju brez Kristusa. Tristo let po odhodu našega Gospoda je bilo blagoslovljeno upanje Cerkve upanje na njegovo vrnitev.
GSAM 74.2»Ko pa je nevesta Kristusa v teku svojega napovedanega odpadništva v njegovi odsotnosti začela iskati tolažbo v prijateljstvu s kralji zemlje, je povsem naravno odvrnila pogled od vzhodnega neba in od vrnitve svojega Gospoda, ki bi pomenila konec njenega svetovnega veličastva. Ko so reformatorji prislonili evangelijsko trobento k ustnicam … so se sanje o tisočletju brez Kristusa v hipu razblinile, … in cerkev je spet začela pričakovati prihod Gospoda, da bi uničil antikrista … V svojih pismih, pridigah in veroizpovedih so reformatorji razglasili svoja predtisočletna upanja.
GSAM 74.3»Westminsterska skupščina zaključuje svojo veroizpoved z izjavo o veri v Gospodov drugi prihod z besedami, ki v celoti izražajo vero premilenarcev. V teh pomembnih besedah razglašajo: ‚Ker Kristus želi, da bi bili trdno prepričani, da bo prišel sodni dan, tako da bi odvrnil vse ljudi od greha in za večjo tolažbo pobožnih v njihovih stiskah, tako želi, da ta dan ostane ljudem neznan, da bi se otresli vsake mesene varnosti in bili vedno budni, ker ne vedo, v kateri uri bo Gospod prišel: in naj bodo vedno pripravljeni reči: Pridi, Gospod Jezus: in pridi kmalu!‘56
GSAM 75.1»Naši reformatorski predniki so si krepili srca s pričakovanjem Gospodovega prihoda in se med seboj spodbujali z vzklikom: ‚Držite položaj! Kajti prihaja z legijami pomoči,‘ čustvo, ki je bilo nedavno upodobljeno v priljubljeni himni verskega preporoda, a je bilo znano že starim škotskim zaveznikom.
GSAM 75.2»A kmalu se je med reformiranimi cerkvami pojavilo drugo odpadništvo od vere. Na Škotskem so ga poznali kot moderatizem; v Angliji kot arianizem, v zadnjem času pa kot široko cerkveno gibanje; v Ameriki se je imenovalo unitarizem; v Nemčiji pa racionalizem. Ker je za sodnika postavilo človeški razum, za dokaz pa naše zelo omejeno sodobno opazovanje, ter zanikalo, da bi se kakršen koli dogodek lahko zgodil drugače kot v skladu z opazovanimi zakoni narave, je Jezusa znižalo na raven judovskega rabina, ki je bil sicer za svoj čas precej napreden, a popolnoma nepoznavalec sodobne znanosti. Seveda je bila predstava o takšni osebi, ki se vrne iz nevidnega sveta, da bi vladala na zemlji, prepuščena hebrejski mitologiji.
GSAM 75Daniel Whitby o tisočletju
GSAM 75.3»Obljube o njegovem drugem prihodu in vladanju na zemlji so razlagali tako, da pomenijo zgolj širjenje njegovega evangelija in podreditev velikega dela sveta krščanstvu za obdobje tisoč ali, kot so nekateri menili, 360.000 let; v tem času naj bi človeštvo napredovalo v civilizacijskih umetnostih ter uživalo v neprimerljivem miru in blaginji. Ob koncu tega dolgotrajnega cikla, ki je bil preobsežen, da bi ga povprečen um lahko dojel, bi morda prišlo do kakšnega velikega naravnega pretresa, in bi se lahko reklo, da bo Gospod prišel in uničil svet ter človeško raso poklical na sodbo. To teorijo je razvil in populariziral angleški komentator po imenu Whitby [Daniel Whitby je umrl leta 1726], za katerega je bilo na podlagi njegove objavljene korespondence dokazano, da je bil arijanec, a so bili njegovi komentarji priljubljeni med njegovimi somišljeniki, njegovo mitično tisočletje pa so z naklonjenostjo sprejeli mnogi ortodoksni prejemniki podpor in prijatelji državnih cerkva v Evropi, katerim je obljubljalo dolgoročno prejemanje desetine in častnih nazivov. Pod njihovim vplivom se je ta teorija prenesla v Ameriko, kjer so jo takoj izkoristili kot gradivo za banalne izjave z govorniških odrov in zaključne govore.«
GSAM 76.1Takšne so bile teorije v različnih delih sveta, ko se približujemo času, ko je Gospod poslal slovesno opozorilo o svojem prihodu, ki je bil že »pred vrati«.
Opombe
- Galačanom 4:4, 5. ↩
- Rimljanom 16:25–27. ↩
- Efežanom 3:3–9. ↩
- The Desire of Ages, str. 29, 30-34. ↩
- Luka 2:26. ↩
- Luka 2:28–38. ↩
- Luka 3:15–17. ↩
- Janez 1:29–34. ↩
- Matej 3:16, 17. ↩
- Janez 10:41. ↩
- Luka 3:23. ↩
- Luka 4:16–21. ↩
- Marko 1:15. ↩
- Dejanja 10:38; Janez 3:2. ↩
- Janez 14:8–11. ↩
- The Desire of Ages, str. 215. ↩
- Luka 7:19–22; Matej 11:4. ↩
- Matej 4:17. ↩
- Matej 10:7. ↩
- Luka 10:9. ↩
- Janez 7:46. ↩
- Matej 12:23. ↩
- Matej 13:54, 55. ↩
- Janez 10:24. ↩
- Janez 6:15. ↩
- Janez 6:62. ↩
- Matej 16:20–22; Marko 9:31. ↩
- Matej 16:28; Luka 9:27. ↩
- 2 Peter 1:16–19. ↩
- Matej 17:22, 23. ↩
- Matej 18:1; Marko 9:33, 34. ↩
- Matej 19:27, 28; Luka 22:28–30. ↩
- Matej 20:20–24. ↩
- Janez 11:47, 48. ↩
- Janez 12:15. ↩
- Janez 12:19. ↩
- Luka 19:40. ↩
- Janez 12:32–34. ↩
- Janez 13:33–36. ↩
- Janez 14:1–3. ↩
- Luka 19:11–15. ↩
- Matej 24:3. ↩
- Matej 24; Luka 21; Marko 13. ↩
- Marko 14:50. ↩
- Marko 9:10. ↩
- Matej 28:2–4. ↩
- Matej 27:52, 53. ↩
- Luka 24:13–27. ↩
- Luka 24:31, 32. ↩
- Dejanja 1:6–11. ↩
- Dejanja 3:20, 21. ↩
- 2 Peter 3:5–13. ↩
- 1 Tesaloničanom 4:13–18. ↩
- 2 Tesaloničanom 2:3, 4. ↩
- Razodetje 12:17. ↩
- Confession of Faith, poglavje 33, odstavek 3. ↩