Adventist Pioneer
Library
aplib.orgKnjižnica
06 / 29

5. poglavje – Sporočilo o drugem prihodu

John Norton Loughborough

GSAM 93.1»Od smokve pa se učite prilike: Kadar se že njene veje omladé in poženo listje, veste, da je blizu poletje: tako tudi vi, ko vse to ugledate, vedite, da je on [opomba na robu: on] blizu, pri vratih. Resnično vam pravim: Ne preide ta rod, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja preideta, a besede moje nikoli ne preidejo.«1

GSAM 93.2V tem svetopisemskem odlomku je naša pozornost usmerjena na čas, ko je mogoče spoznati, da je Kristusov prihod »pred vrati«, z enako gotovostjo, s katero vemo, da se bliža poletje, ko vidimo, kako poganjajo prvi nežni mladi listi. Prav tako je mogoče spoznati, da smo prišli v generacijo, ki ne bo zapustila odra dogajanja, dokler ne pride sam Kristus. Ko pride čas, da razumemo to priliko, je nedvomno res, da je to Gospodov čas, da vzpostavi učitelje, ki bodo poučevali to priliko. Tudi apostolovo vprašanje ob drugi priložnosti velja enako tudi tukaj: »kako bodo slišali brez propovednika? A kako bodo propovedovali, ako niso poslani?«2

GSAM 93Čas za znamenja

GSAM 93.3V prejšnjem poglavju smo videli, kako je bilo pridobljeno znanje o koncu obdobja 2300 dni in da se je to obdobje raztezalo do »ure njegove sodbe«. V priliki, ki je tukaj predstavljena, smo pripeljani do Gospodovega časa za to priliko in sporočilo o »sodbi«, ki naj bi bilo oznanjeno svetu. Potem ko je govoril o veliki »stiski«, ki naj bi prišla nad njegovo ljudstvo in ki naj bi bila »skrajšana«, je Odrešenik rekel: »Precej pa po stiski tistih dni otemni solnce, in mesec ne dá svetlobe svoje, in zvezde bodo padale z neba, in sile nebeške se bodo gibale. In tedaj se prikaže na nebu znamenje Sinu človekovega.«3

GSAM 94.1Upoštevajte, da o zadnjem omenjenem znamenju ni rečeno, da je znamenje njegovega prihoda; ampak znamenje, da je Sin človekov tam, da se vidi, kako prihaja. Dogodki, navedeni v tem besedilu kot znamenja, na katerih naj bi temeljila vera v njegov bližnji prihod, so znamenja na soncu, luni in zvezdah. Drugi dogodki, ki sledijo, se odvijajo v povezavi z njegovim dejanskim prihodom v nebeških oblakih. Takoj po tretjem od teh znamenj – tistem v zvezdah – pride Gospodov čas, da vzpostavi svoje učitelje, ki bodo poučevali, da je Kristusov prihod pred vrati.

GSAM 94.2Kar zadeva čas pojava teh znamenj: sonce naj bi se zatemnilo takoj po stiski.4 Kakor piše Marko, naj bi se to zgodilo »v tistih dneh, po tej stiski«.5 Naš Odrešenik je rekel, da bodo dnevi skrajšani. Z odlokom Marije Terezije in Zakoni o strpnosti iz let 1773 do 1776 se je bes preganjanja Cerkve skrajšal. Čeprav je preganjalna oblast ohranila nadzor nad civilno oblastjo do leta 1798, so se preganjanja končala okoli leta 1773. Primerjava izjav Odrešenika bi prvo od teh znamenj umestila med letoma 1773 in 1798.

GSAM 94Temni dan in noč

GSAM 94.319. maja 1780 se je sonce nadnaravno zatemnilo. To ni bil sončev mrk, saj je luna dan prej bila v polni fazi. Kljub temu je nad celotnim severovzhodnim delom Združenih držav od enajstih dopoldne do enajstih zvečer vladala tema. Ob tej priložnosti se ni potemnilo le sonce, temveč luna ni hotela odbijati sončne svetlobe. Bila je tema, ki je soncu preprečila, da bi sijalo na lunin disk. In kot je mnogo let kasneje izjavil Noah Webster: »Za to temo ni bil nikoli podan zadovoljiv razlog.«

GSAM 95.1O tem temnem dnevu je astronom Herschel dejal: »Temni dan v Severni Ameriki je bil eden tistih čudovitih naravnih pojavov, o katerih se bo vedno z zanimanjem bralo, a jih filozofija ne more pojasniti.«

GSAM 95.2Tisti, ki so opisovali temo v noči 19. maja 1780, so dejali, da bi – kljub polni luni – »tema ne mogla biti popolnejša, četudi bi vsa svetlobna telesa v vesolju prenehala obstajati«.

GSAM 95Padajoče zvezde

GSAM 95.3Tretje od teh znamenj, padanje zvezd, se je izpolnilo 13. novembra 1833. Tisto noč, oziroma pet ur pred zoro, je bil meteoritični roj, ki so ga nekateri primerjali s tokovi ognja, ki so padali z neba; drugi pa z iskrami, ki so letele iz kakšnega velikega ognjemeta. Ta pojav je zajel vso Severno Ameriko, od Mehiškega zaliva na jugu do Hudsonskega zaliva na severu ter od Sandwichovih otokov na zahodu do nekaj sto milj od Liverpoola na vzhodu. Kjerkoli so ga opazovali, je bil to isti neprekinjen meteorski roj, ki je padal tako gosto kot snežinke v snežni nevihti.

GSAM 95.4Glede tega meteorskega dežja leta 1833 nadalje navajamo iz časopisa Connecticut Observer z dne 25. novembra 1833:—

GSAM 95.5»Urednik časopisa Old Countryman jemlje ‚padajoče zvezde‘ zelo resno. Pravi: ‚Dež ognja, ki smo ga videli preteklo sredo zjutraj, razglašamo kot strašen primer, zanesljivo predhodno znamenje, kot usmiljeno opozorilo tistega velikega in strašnega dne, ki ga bodo prebivalci zemlje doživeli, ko se bo odprl šesti pečat. Čas je že blizu, opisan je ne le v Novi zavezi, ampak tudi v Stari zavezi; in bolj natančne podobe figovca, ki odvrže svoje plodove, ko vanj piha močan veter, ni bilo mogoče videti.‘«

GSAM 96Napoved Thomasa Burnetta

GSAM 96.1Ljudje so bili od tistih iz preteklih časov naučeni, da pričakujejo dobesedno izpolnitev tega znamenja. Thomas Burnett je v svoji knjigi Theory of the Earth, natisnjeni v Londonu leta 1697, o Mateju 24:29 dejal:—

GSAM 96.2»Ni dvoma, da bo v tistem času na nebu mogoče videti vse vrste ognjenih meteorjev; med drugim tudi tiste, ki jih imenujemo padajoče zvezde, ki sicer posamezno niso nič posebnega, toda če bi se jih pojavilo v velikem številu in bi padale, kot pravi prerok, kot listje z vinske trte ali fige s figovca, bi bil to osupljiv prizor... Teh stvari nam ni treba obravnavati kot hiperboličnih in pesniških izrazov, ampak kot odkrita preroštva in stvari, ki se bodo dobesedno uresničile.«

GSAM 96Olmsteadovo pričevanje

GSAM 96.3Profesor Olmstead z Yale College v Massachusettsu, ki so ga imenovali »največji ameriški meteorolog«, je o padajočih zvezdah 13. novembra 1833 dejal:—

GSAM 96.4»Obseg meteorskega roja leta 1833 je bil takšen, da je pokril precejšen del zemeljske površine, od sredine Atlantika na vzhodu do Pacifika na zahodu; in od severne obale Južne Amerike do neopredeljenih območij med britanskimi posestmi na severu. Prizor padajočih zvezd ni bil le viden, ampak je povsod kazal enak videz.«

GSAM 96.5O tem pojavu, ki se je začel okoli 23. ure 12. novembra in trajal do okoli 4. ure zjutraj 13. novembra, profesor pravi:—

GSAM 96.6»Tisti, ki so imeli srečo, da so bili priča pojavu utrinkov zjutraj 13. novembra 1833, so verjetno videli največji nebeški ognjemet, kar jih je bilo kdaj videti od stvarjenja sveta ali vsaj v letopisih, ki jih zajemajo strani zgodovine.«

GSAM 97Zvezdni dež opazili tudi v Evropi

GSAM 97.1V knjigi, ki jo je leta 1835 v Stuttgartu v Nemčiji izdal Leonard Heinrich Kelber, izvemo, da se je ta pojav ponovil tudi na tej strani Atlantika, v istem mesecu, a nekaj dni kasneje. Piše:—

GSAM 97.2»25. novembra 1833 je bil na evropskem kontinentu čudovit prikaz padajočih zvezd« in »v Minsterburgu v Šleziji so zvezde padale kot ognjeni dež. Skupaj z njimi so padale ognjene krogle, ki so noč tako osvetlile, da so ljudje mislili, da gorejo hiše v njihovi bližini.
GSAM 97.3»Hkrati je v Prinu v Avstriji prišlo do padanja zvezd, ki je pokrilo območje več kot petsto kvadratnih milj. Nekateri so ga opisali kot ognjene tokove, ki so se spuščali z neba. Nekateri so ga imenovali ognjeni dež. Konji so se ga prestrašili in padli na tla. Mnogi ljudje so zaradi strahu zboleli.«

GSAM 97Uporaba prilike

GSAM 97.4Ko v tej vrsti preroštva pridemo v čas po izpolnitvi tretjega znamenja – padanja zvezd –, naš Odrešenik reče: »Sedaj se naučite prilike o figovem drevesu.« Ta beseda se ne nanaša na generacijo, ki je živela, ko je naš Gospod imel ta govor, ampak na generacijo, ki bo videla, kako se te stvari izpolnijo – ne izpolnjujejo, ampak izpolnijo. Stvari, ki se bodo izpolnile kot znamenja, da je Kristus pred vrati, ne vključujejo pretresanja nebes, ko ga bomo dejansko videli prihajati. Ta znamenja njegovega bližnjega prihoda vključujejo to tretje znamenje, tisto v zvezdah. Čas, ki ga je Gospod določil, da naj ljudje razumejo priliko o figovem drevesu, se nanaša na obdobje po letu 1833. To je Gospodov čas, ko naj se svet prebudi k veliki resnici, da je njegov prihod pred vrati in da bo njegov prihod nastopil, preden bo generacija, ki sliši to priliko, izumrla. Tako vidimo, kako je v tej preroški napovedi določen čas, ko naj bi bila svetu podana velika oznanitev o prihodu.

GSAM 98Svetovna razglasitev

GSAM 98.1V izpolnitev te napovedi ugotavljamo, da je Gospod prav takrat, leta 1833, v različnih delih sveta vzpostavljal svoje glasnike ali služabnike, ki so od leta 1833 do 1844 razglašali, da se Kristusov prihod bliža, »že pred vrati«; ti so poučevali priliko o figovem drevesu in opozarjali na te znake njegovega prihoda, prav tako, kot jim je naročil. To sporočilo je prek živega učitelja ali s pomočjo tiskanih strani doseglo vsako misijonsko postajo na svetu in vsako pristanišče na zemlji.

GSAM 98.2Obseg tega sporočila je jasno opisal urednik revije Voice of Truth iz Rochestra v zvezni državi New York v številki iz januarja 1845:—

GSAM 98.3»Večni evangelij, kot je opisano v Razodetju 14:6, 7, je bil oznanjen vsakemu narodu, rodu, jeziku in ljudstvu; z glasnim glasom je bilo rečeno: ‚bojte se Boga in dajte mu slavo, kajti prišla je ura sodbe njegove; in molite njega, ki je naredil nebo in zemljo in morje in studence voda.‘ Nobenega primera ni mogoče jasneje utemeljiti z dejstvi kot to, da je bilo to sporočilo v zadnjih nekaj letih prineseno vsakemu narodu in jeziku pod nebom, in sicer s pridiganjem o Kristusovem prihodu leta 1843 [1843 po judovskem koledarju – po našem koledarju 1844] ali v bližnji prihodnosti. Prek predavanj in publikacij se je glas razširil po vsej zemlji, besede pa do konca sveta.«

GSAM 98.4Nekateri ljudje, ki niso seznanjeni z dejstvi, so gibanje drugega prihoda obravnavali kot omejeno na določeno območje, domnevajoč, da gre za delo, povezano z Williamom Millerjem in nekaj sto pastorji, povezanimi z njim v severnem delu Združenih držav Amerike. Za takšne bo morda presenečenje izvedeti, da je bilo gibanje v Ameriki, v katerem sta bila pastor Miller in pastor Himes vidna voditelja, le majhen del velikega gibanja, ki se je, kot je navedeno zgoraj, razširilo »do koncev sveta«.

GSAM 99KAKO SE JE GIBANJE ZAČELO V RAZLIČNIH DRŽAVAH

GSAM 99.1Prišel je Gospodov čas, da se to oznanilo razširi po svetu, in v dvajsetih ali več različnih delih sveta so se približno ob istem času pojavili ljudje, ki so, ne da bi poznali delo drug drugega, odšli razglašati to sporočilo po vseh koncih sveta. Tisti, ki so omenjeni v 4. poglavju in so prejeli luč glede konca triindvajsetih sto dni, z eno izjemo – A. Campbellom –, so bili spodbujeni, da se lotijo oznanjevanja sporočila prvega angela iz Razodetja 14; tudi to se je zgodilo po neposrednem delovanju Božjega Duha in ne s tem, da bi si med seboj posredovali to luč.

GSAM 99Primerjava z reformacijo

GSAM 99.2Če na to gibanje uporabimo isto pravilo, ki ga je D’Aubigné uporabil za nastanek velike reformacije v šestnajstem stoletju, ga je treba zagotovo šteti za Gospodovo sporočilo in v Gospodovem času. O tej reformaciji kot celoti je zgodovinar dejal:—

GSAM 99.3»Nemčija ni posredovala resnice Švici, niti Švica Franciji, niti Francija Angliji. Vse te države so jo prejele od Boga, prav tako kot en del sveta ne prenaša luči drugemu delu; ampak ista sijoča krogla jo posreduje neposredno vsej zemlji. Kristus, jutranja zora z nebes, neskončno povzdignjen nad vse človeštvo, je bil v obdobju reformacije, tako kot ob nastanku krščanstva, božanski ogenj, ki je dal življenje svetu. V šestnajstem stoletju se je ena in ista doktrina hkrati uveljavila v domovih in cerkvah najbolj oddaljenih in raznolikih narodov. Razlog za to je, da je isti Duh povsod deloval in ustvarjal isto vero.
GSAM 99.4»Reformaciji v Nemčiji in v Švici dokazujeta to resnico. Zwingli ni imel stikov z Luthrom. Med temi dvema možema je nedvomno obstajala povezava; vendar jo moramo iskati nad zemljo. Tisti, ki je z nebes dal resnico Luthru, jo je dal tudi Zwingliju. Bog je bil posrednik komunikacije med njima. ‚Začel sem pridigati evangelij,‘ pravi Zwingli, ‚v letu milosti 1516, z drugimi besedami, v času, ko v naši deželi še nihče ni slišal za Luthra. Kristusovih naukov nisem izvedel od Luthra, ampak iz Božje besede. Če Luther pridiguje o Kristusu, počne isto kot jaz; to je vse.‘«6

GSAM 100.1Ko zgodovinar govori o delu Farela in Lefèvra v Franciji, pravi:—

GSAM 100.2»Reformacija v Franciji torej ni bila uvožena iz tujine. Rodila se je na francoski zemlji; vzklila je v Parizu; svoje prve korenine je imela na sami univerzi, ki je predstavljala drugo moč v rimskem krščanstvu. Bog je načela tega dela položil v iskrena srca mož iz Pikardije in Dauphinéja, še preden se je začelo v kateri koli drugi državi.
GSAM 100.3»Videli smo, da je bila švicarska reformacija neodvisna od nemške reformacije. Francoska reformacija pa je bila po drugi strani neodvisna od obeh. Delo se je v teh različnih državah začelo hkrati, brez kakršne koli medsebojne komunikacije; tako kot v bitki, ko se vse različne sile, ki sestavljajo vojsko, premikajo v istem trenutku, čeprav ena drugi ne ukazuje, naj napreduje, ker vsi slišijo en in isti ukaz, ki izhaja od istega vrhovnega poveljnika. Čas je bil zrel, ljudstvo je bilo pripravljeno in Bog je hkrati v vseh državah začel reformacijo svoje cerkve. Takšna dejstva dokazujejo, da je bila velika reformacija šestnajstega stoletja božje delo.«7

GSAM 100.4O reformaciji v Angliji pod vodstvom Thos. Bilneyja, Frytha, Tyndala in drugih D’Aubigné nadalje pravi:—

GSAM 100.5»Reformacija v Angliji se je torej začela neodvisno od Luthra in Zwinglija, izvirala pa je izključno od Boga. V vseh teh deželah krščanstva je hkrati delovala božja beseda. Izvor reformacije v Oxfordu, Cambridgeu in Londonu je bil grški Novi testament, ki ga je izdal Erasmus. [Tyndale in Thomas Bilney sta leta 1519 zapustila Cambridge.] Prišel je dan, ko je bila Anglija ponosna na ta vzvišeni izvor reformacije.«8

GSAM 101.1Oznanilo o prihodu se je pojavilo na podoben način, kot je bil zgoraj opisan v zvezi z reformacijo. Ljudje so bili hkrati spodbujeni k delovanju v več kot štirikrat toliko delih sveta, ne da bi se med seboj poznali ali kakorkoli sporazumevali, in začeli oznanjati iste resnice Svetega pisma, ne le v štirih narodih sveta, ampak celotnemu civiliziranemu svetu.

GSAM 101Delo Josepha Wolffa

GSAM 101.2Na tem mestu je morda primerno opozoriti na dejstva glede obsega oznanila o prihodu:—

GSAM 101.3»Leta 1831 je bil Joseph Wolff, D.D., iz Velike Britanije poslan kot misijonar, da bi deloval med Judi v Palestini. Po navedbah iz njegovih dnevnikov je vse do leta 1845 oznanjal Gospodov skorajšnji prihod v Palestini, Egiptu, na obalah Rdečega morja, v Mezopotamiji, na Krimu, v Perziji, v Gruziji, po vsem Osmanskem cesarstvu, v Grčiji, Arabiji, Turčiji, Bokhari, Afganistanu, Kašmirju, Hindostanu, Tibetu, na Nizozemskem, na Škotskem, na Irskem, v Konstantinoplu, Jeruzalemu, na Sveti Heleni, pa tudi na ladjah v Sredozemlju in v New Yorku, vsem veroizpovedim. Izjavlja, da je pridigal med Judi, Turki, mohamedanci, parsi, hindujci, kaldejci, yesedi, Sirci, sabejci, pašam, šeikom, šahom, kraljem Organtsha in Bokhare, grški kraljici itd.«9

GSAM 101.4V Jemnu, regiji, kjer živijo potomci Hobaba, Mojzesovega tasta, je Joseph Wolff videl knjigo, o kateri pravi: »Arabci tega kraja imajo knjigo z naslovom ‚Seera‘, ki obravnava ‚Drugi prihod Kristusa in njegovo vladavino v slavi!‘«10

GSAM 102.1V Jemnu je preživel šest dni z Rechabiti, o katerih pravi: »Ti ne pijejo vina, ne sadijo vinogradov, ne sejejo žita, stanujejo v šotorih in se spominjajo besed Rehabovega sina Jonadaba. Pri njih so tudi Izraelovi potomci Danovega rodu, ki prebivajo blizu Terima v Hatramawtu in ki skupaj z Rehabovimi sinovi pričakujejo prihod Mesija na nebeških oblakih.«

GSAM 102.2Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je v teh štirinajstih letih Wolff sam v več kot dvajsetih različnih narodih oznanjal novico, da je Kristusov prihod pred vrati. V istem času se je ta nauk široko širil v Nemčiji, zlasti na jugu med moravci.

GSAM 102Sporočilo v Nemčiji in Rusiji

GSAM 102.3Angleški pisec Mourant Brock nam poroča, da »je v Württembergu obstajala krščanska kolonija, ki je štela več sto članov in ki je pričakovala hitri prihod Kristusa«. To doktrino je v drugih delih Nemčije razglašal Hengstenberg, ki je bil takrat veljal za najbolj nadarjenega teologa v Nemčiji.

GSAM 102.4V reviji Review and Herald z dne 13. decembra 1892 nemški pastor L. R. Conradi pravi:—

GSAM 102.5»Bengel je v Nemčiji v mnogih srcih vzbudil ljubezen do prihoda našega Gospoda, kar je tisoče ljudi spodbudilo, da so kot še nikoli prej preučevali preroško besedo … Luč je zasijala v Nemčiji, kjer so krožile publikacije, ki so razlagale pomen 2300 dni. Sledilo je versko prebujenje, zlasti v Württembergu, in ko se je začelo preganjanje, so se stotine družin odpravile v južno Rusijo, kjer so to sporočilo širile med svojimi rojaki, ki so se tja preselili že mnogo let prej. Ko so pastorji zapirali svoje cerkve, so – z redkimi izjemami – svoje ‚stunden‘ ali ‚urne‘ sestanke prirejali v zasebnih hišah, in stotine ljudi se je spreobrnilo. Že takrat so med seboj razpravljali o soboti, a ker ni nihče prevzel pobude, se je tema utišala. V ‚stunden‘ se je spreobrnil ruski kmet, nato pa je isto delo začel tudi med Rusi. To je nazadnje pripeljalo do velikega ‚stundističnega‘ gibanja današnjih dni, katerega vpliv sega do najbolj oddaljenih kotičkov Sibirije in Zakavkazja.«

GSAM 103.1V reviji Review and Herald z dne 31. julija 1891 je navedena izjava pastorja Conradija o bratu Schächeju iz Avstralije, ki je v času, o katerem govori, prebival v Šleziji in del časa deloval v korist domače misije očeta Gosnerja, znanega nemškega evangelista in teologa. Od brata Schächeja navaja naslednje v zvezi s Kelberjevo knjigo:—

GSAM 103.2»Po letu 1836, oziroma ko se je iztekel rok po Bengelovem izračunu, se je v okrajnem časopisu v Schweidnitzu pojavilo obvestilo tamkajšnje knjigarne gospoda Sommerfeldta o knjigi L. Henryja Kelberja, ki je obravnavala velike in vesele dogodke, ki naj bi se zgodili v letih 1843 in 1844. Natančnega naslova knjige se ne spominjam. Omenjeno knjigo smo si priskrbeli in jo v letih 1839–40 prebrali v krogu več zainteresiranih oseb za zaklenjenimi vrati. Knjiga je na podlagi knjige Daniela, Razodetja in Mateja 24 pokazala, da je konec blizu, vsebovala pa je tudi izračunsko tabelo, ki je prikazovala, kako je bil dosežen zgoraj navedeni datum.«

GSAM 103Sporočilo v Veliki Britaniji

GSAM 103.3V angleški publikaciji z naslovom The Millennium je navedeno, da »je sedemsto pastorjev Anglikanske cerkve glasno oznanjalo vrnitev Odkupitelja.« Med najbolj nadarjenimi pastorji tistega časa so bili tisti, ki so v Angliji med letoma 1840 in 1844 oznanjali doktrino o prihodu. Med njimi bomo omenili imena Bickersteth, Birks, Brooks, Brock, Habershon, Plyn, Fremantle, Nathan Lord, McNeil, Winters, Cummings, J. A. McCaul, D.D., dr. Nisbett, rev. A. Dallas, M.A. [v svoji knjigi Look to Jerusalem, str. 114, prispodobo iz Mateja 24 nanaša na to generacijo], Burgess, Routon, Gunner, Barker, Bonham, Dealtry itd.

GSAM 104Sporočilo na Nizozemskem

GSAM 104.1Doktrino o drugem prihodu je v Holandiji razglasil Hentzepeter, za katerega pravijo, da je bil v tistem času najsposobnejši pastor v tej državi. Bil je kustos muzeja Royal Museum v Haagu, imenovan s strani kralja. V pismu, naslovljenem na urednika revije Midnight Cry junija 1844, piše o sebi, da je njegovo pozornost na to temo najprej pritegnil zelo vpliven sen. Preučil je Sveto pismo v zvezi s to temo in leta 1830 izdal brošuro, v kateri je predstavil to doktrino. Leta 1841 je izdal še eno brošuro o koncu sveta. V istem pismu piše, da je prve informacije o Williamu Millerju in drugih, ki so javno oznanjali doktrino o bližnjem prihodu Kristusa, prejel leta 1842 v pogovoru z moškim, ki je prišel v Holandijo iz Amerike.

GSAM 104Sporočilo v Tartariji

GSAM 104.2Že leta 1821 so v Tartariji verjeli v nauk o Gospodovem prihodu in ga poučevali. Okoli tega časa so v to deželo poslali irskega misijonarja, in tatarski duhovnik mu je zastavil vprašanje: »Kdaj bo Kristus prišel drugič?« Odgovoril je, da o tem sploh nič ne ve, nakar je duhovnik izrazil veliko presenečenje nad takšnim odgovorom misijonarja, ki je prišel, da bi jih poučeval o naukih Svetega pisma, in pripomnil, da misli, da »bi to lahko vedel vsak, ki ima Sveto pismo«. Duhovnik je nato izrazil svoje mnenje in dejal, da misli, da bo Kristus prišel okoli leta 1844. To dejstvo je navedeno v reviji Irish Magazine iz leta 1821.

GSAM 104Sporočilo v Ameriki, Indiji in na celini

GSAM 104.3V knjigi Advent Tracts, 2. zvezek, stran 135, iz leta 1844, Mourant Brock iz Anglije pravi:—

GSAM 105.1»Pričakovanje bližnje vrnitve Odkupitelja in glas opozorila se ne pojavljata le v Veliki Britaniji, ampak tudi v Ameriki, Indiji in na evropskem kontinentu. V Ameriki tako približno tristo pastorjev pridiguje ‚ta evangelij kraljestva‘, medtem ko v tej državi približno sedemsto pastorjev Anglikanske cerkve izraža enako sporočilo.«

GSAM 105V vsako pristanišče na svetu

GSAM 105.2E. R. Pinney iz Seneca Fallsa v New Yorku, predan baptistični pastor, ki je svoje življenje posvetil oznanjevanju nauka o ponovnem prihodu, je v svojem delu Exposition of Matthew 24 na straneh 8 in 9 zapisal:—

GSAM 105.3»Že leta 1842 so bile publikacije o drugem prihodu poslane na vsako misijonsko postajo v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki, na obeh straneh Skalnih gora.... Poveljniki naših ladij in mornarji nam poročajo, da ne pristanejo v nobenem pristanišču, kjer ta oznanitev ne bi prišla pred njimi, in da jih pogosto sprašujejo o njej.«

GSAM 105Tri tisoč razglaševalcev sporočila

GSAM 105.4Pastor G. W. Mitchel iz Zanesvilla v Ohiu, še en pastor, ki je sam oznanjal to doktrino, je avtorju v pogovoru v Newarku v Ohiu 8. avgusta 1894 povedal, da mu je pastor William Miller v pogovoru v McConnellsvillu v Ohiu septembra 1844 povedal, da ima »imena in naslove treh tisoč pastorjev v različnih delih sveta, ki so oznanjali: ‚bojte se Boga in dajte mu slavo, kajti prišla je ura sodbe njegove,‘ pri čemer je bil večji del teh v Severni Ameriki in Veliki Britaniji.«

GSAM 105.5William Miller je ob omembi širokega razširjanja tega »klica« dejal:—

GSAM 105.6»Eden ali dva v vsakem delu sveta sta oznanjala to novico, in vsi se strinjajo glede časa – Wolff iz Azije; Irving, nekdanji prebivalec Anglije; Mason iz Škotske; Davis iz Južne Karoline; in precejšnje število v tej regiji, ki ta klic izgovarja ali ga je izgovarjalo.«11

GSAM 106Hutchinsonov Voice of Elijah razposlan po svetu

GSAM 106.1Pastor R. Hutchinson je bil leta 1837 iz Anglije poslan kot wesleyski misijonar v Kanado. Nazadnje se je naselil v Montrealu. Imel je zelo obsežno mrežo znancev v tujini. V letih 1843 in 1844 je izdajal časopis z naslovom Voice of Elijah, v katerem je obravnaval doktrino o ponovnem prihodu. Ker je imel lahek dostop do ladij za potovanje v tujino in je imel privilegij, da je lahko pošiljal velike pošiljke svojih časopisov brez stroškov poštnine, jih je v velikih količinah pošiljal v vse dele sveta. O svojem delu je dejal, da jih je brezplačno pošiljal v Novo Škotsko, Novi Brunswick, Novo Fundlandijo, Anglijo, Irsko, Škotsko, Wales, Francijo, Nemčijo, Konstantinopel, Rim ter v vse dele Britanskega kraljestva in njegovih kolonij.

GSAM 106Na Sandwichovih otokih

GSAM 106.2V izdaji Midnight Cry z dne 12. oktobra 1843 je bilo objavljeno pismo gospe O. S. Burnham iz Kaloe na otoku Kaui na Sandwichovih otokih. Ona in njen mož sta bila tam učitelja. Sprejela sta doktrino o prihodu in jo tam oznanjala, skupnost vernikov pa se je z njima udeleževala bogoslužij na otokih.

GSAM 106Sporočilo v primerjavi s sporočilom Janeza Krstnika

GSAM 106.3Tako vidimo, da je bila doktrina o prihodu oznanjena v obsegu, ki je bil povsem zadosten za izpolnitev svetopisemskih napovedi o njej.

GSAM 106.4Sporočilo, ki naj bi oznanjalo prvi prihod Kristusa, je prerok Izaija izrazil s temi besedami: »Glas vpijočega v puščavi: Pripravljajte pot Gospodu, ravnajte v pustinji cesto Bogu našemu. Vsaka dolina naj se dvigne in vsako goro in vsak grič znižajte, in kar je krivega, naj se poravna, in hribasto bodi ravnina! In razodene se slava Gospodova in vse meso vkup jo bo videlo; kajti usta Gospodova so govorila.«12 To preroštvo se je izpolnilo v delu Janeza Krstnika, ki »v puščavi Judejski propoveduje, govoreč: Izpokorite se! kajti približalo se je nebeško kraljestvo.«13

GSAM 107.1Ta človek je sam, v šestih mesecih dela v eni sami deželi, Judeji, izpolnil to čudovito napoved. Čeprav je to preroštvo omejilo Janezovo delo glede časa in kraja, to ne velja za tista preroštva, ki se nanašajo na oznanjanje drugega prihoda, saj naj bi bilo delo opravljeno z »glasnim klicem«, ki bi segal po vsem svetu.

GSAM 107.2Tako je v luči predstavljenih dejstev vidno, kako natančno se je izpolnilo preroštvo glede sporočila o ponovnem prihodu. Prišel je Božji čas, da se poučuje prilika o figovem drevesu, da se poda prvo oznanilo sporočila prvega angela, in On je vzpostavil svoje glasnike, da bi razglasili klic vsem narodom, ljudstvom in jezikom.

Opombe

  1. Matej 24:32–35. ↩
  2. Rimljanom 10:14, 15. ↩
  3. Matej 24:29, 30. ↩
  4. Matej 24:29. ↩
  5. Marko 13:24. ↩
  6. History of the Reformation, knjiga 8, poglavje 1, odstavka 2, 3. ↩
  7. Ibid., knjiga 12, poglavje 3, odstavek 10. ↩
  8. Ibid., knjiga 18, poglavje 2, odstavek 12. ↩
  9. Voice of the Church, str. 343. ↩
  10. Wolffova Mission to Bokhara. ↩
  11. William Miller’s Lectures, str. 238, 1843. ↩
  12. Izaija 40:3–5. ↩
  13. Matej 3:1, 2. ↩

Opomba

Nazaj