4. poglavje – Čas konca

GSAM 77.1»In rečem: Gospod moj, kaj bode posledek teh reči? In veli: Pojdi, Daniel, kajti besede bodo na skrivnem hranjene in zapečatene do časa konca. ... brezbožni bodo brezbožno delali; nobeden brezbožni pa ne bo umel, ali razumni bodo umeli.«¹

GSAM 77.1»In mi reče: Pazi, sin človečji! kajti ta prikazen meri na čas konca.«²

GSAM 77.1»Ti pa, Daniel, hrani na skrivnem te besede in zapečati knjigo do časa konca. Mnogi bodo to preiskovali in spoznanje se pomnoži.«³

GSAM 77.1Kaj se tu misli s »časom konca«? To ne more biti sam dejanski konec, saj bi v tem primeru del Danielovega preroštva, ki je bil »zapečaten«, človeštvu ne koristil. Ker »kar je razodetega, naše je«⁴, mora biti ta del v nekem trenutku koristen. Zato se izraz »čas konca« nanaša na obdobje tik pred samim koncem, v katerem bodo razumljive stvari, o katerih je bil obveščen Daniel.

GSAM 77Dan njegove priprave

GSAM 77.2To se nedvomno nanaša na čas, ki ga je prerok Nahum imenoval »dan njegove priprave«. Tukaj je prerok govoril o uničenju Ninive z besedami: »Biči pokajo in kolesa škripljejo, konji dirjajo in vozovi drdrajo«.⁵ Pozornost preroka je najprej usmerjena na večjo nesrečo, ki bo doletela ves svet, ko »gore se tresejo pred njim in hribi se tajajo; pred obličjem njegovim gori zemlja in vesoljni svet in vsi, ki na njem prebivajo. Kdo more stati vpričo srda njegovega? in kdo obstoji ob gorečnosti jeze njegove? Togota njegova se razliva kakor ogenj in skale se rušijo pred njim.... Popoln naredi konec; stiska ne vstane dvakrat.« (dobesedni prevod KJV)⁶

GSAM 78Vozovi s plamenečimi baklami

GSAM 78.1Prerok še naprej govori o tem dnevu priprave: »Vozovi se z jeklom iskré v dan, ko jih pripravlja, in vojaki sučejo sulice. Vozovi ropotajo po ulicah, dirjajo po trgih, videti jih je kakor bakle, privrševajo kakor bliski. Spominja se kralj Niniv svojih plemenitnikov: spotikajo se v hoji, hitro planejo na mestni zid, postavijo streho.«⁷

GSAM 78.2Kakšen natančen opis sodobnega bliskovitega vlaka, kjer sprevodnik nenehno prešteva in ponovno prešteva svoje potnike, od postaje do postaje, ti pa se spotikajo med hojo, ko je vlak v gibanju. Potem je tu še ogromna poraba jelk za železniške pragove, mostne konstrukcije, snežne nadstreške itd. Pravijo, da ima ena železniška proga čez gorovje Sierra Nevada sedeminštirideset milj snežnih nadstreškov iz jelk. In to, je rekel prerok, se bo zgodilo v »dnevu njegove priprave«.

GSAM 78.3O času konca govori tudi prerok Joel, ko je Gospodovim služabnikom dana zapoved: »Zatrobite na trobento na Sionu in zaženite hrup na gori svetosti moje! Naj trepečejo vsi prebivalci dežele! ker prihaja dan Gospodov, ker se bliža.«⁸

GSAM 78.4In spet pravi prerok Sofonija: »Zberite se, da, zberite se, o narod brezsramni, preden se uresniči, kar je ukrenjeno (tisti dan poleti mimo kakor pleve), preden pride nad vas togota srda Gospodovega, preden pride nad vas dan jeze Gospodove! Iščite Gospoda, vsi krotki v deželi, ki ste vršili sodbo njegovo; iščite pravičnost, iščite ponižnost; morda doboste skrivališče ob dnevi jeze Gospodove.«⁹

GSAM 79.1Da bi natančneje ugotovili, kaj pomeni izraz »čas konca« in kdaj se začne, si bomo ogledali še en primer, kjer je uporabljen isti izraz. V enajstem poglavju knjige Daniela je predstavljena preganjalna sila, ki naj bi vladala vse do časa konca. Gospod je o tej preganjalski sili rekel: »In izmed razumnih bodo nekateri popadali, da se prečistijo, pretrebijo in ubelijo do časa konca; kajti trajalo bo [čas konca] prav do določenega časa.«¹⁰

GSAM 79Delo malega roga

GSAM 79.2Protestantski komentatorji se na splošno strinjajo, da to silo in »mali rog« iz 7. poglavja knjige Daniela pripisujejo rimski cerkvi, ki je imela v rokah civilno oblast v »določenem« času. Ta določen čas je bil »čas, dva časa in pol časa«.¹¹ To je bilo 1260 preroških dni – 1260 let – civilne vladavine malega roga, ki se je raztezala od leta 538 do 1798 n. št. Na slednji datum je bila civilna moč malega roga odvzeta, v »določenem času«. Torej so ljudje v tistem času prenehali »padati« pod roko te oblasti, kot so padali prej. To leto – 1798 – torej označuje začetek tistega časovnega obdobja v tej preroški napovedi, imenovanega »čas konca«.

GSAM 79.3Leto 1798 je zaključilo »tisoč dvesto šestdeset dni« – 1260 let –, v katerih sta Gospodova »dva priča« (Stara in Nova zaveza) »prerokovala … oblečena v raševnika«.¹² V temnih stoletjih preganjanja so bila Sveta pisma ohranjena v grškem in latinskem jeziku, ki ju navadni ljudje niso razumeli. To zadrževanje Svetih pisem se primerja z oblačenjem v »raševnika«.

GSAM 80Usmrtitev dveh prič

GSAM 80.1»kadar dokončata pričevanje svoje [v vreči], napravi zver, ki prihaja gori iz brezna, vojsko ž njima [Satan, ki podžiga in deluje skozi posvetne ljudi] in ju zmaga in umori. In trupli njuni bosta ležali na ulicah mesta velikega, ki se imenuje duhovno Sodoma in Egipt, kjer je bil tudi njiju Gospod križan [‚je križan‘, danska različica]. In gledali bodo nekateri iz ljudstev in rodov in jezikov in narodov trupli njuni tri dni in pol, in trupel njunih ne bodo pustili dejati v grobe.«¹³

GSAM 80Vladavina terorja

GSAM 80.2Ubijanje teh prič se je zgodilo med »vladavino terorja« v Franciji, od leta 1792 do 1795 – tri leta in pol. Čeprav je francoska revolucija trajala približno šest ali sedem let, so prav v prvih treh letih in pol vložili največje napore v uničenje Svetega pisma, vere in vseh, ki so si drznili govoriti v prid enemu ali drugemu. Medtem ko se je francoska revolucija navidezno vojskovala proti monarhiji in duhovniškim spletkam, je v resnici postala vojna za iztrebljenje Boga in Svetega pisma. O času tik pred revolucijo beremo:

GSAM 80.2»Nikoli ne smemo pozabiti, da naj bi pred revolucijo leta 1792 zagovorniki nevernosti v Franciji v enem letu – in to ne le enkrat, ampak večkrat – zbrali med seboj in porabili 900.000 funtov [4.500.000 dolarjev] za nakup, tiskanje in razširjanje knjig, s katerimi so hoteli pokvariti misli ljudi in jih pripraviti na skrajne ukrepe.«¹⁴

GSAM 80Neverniki med pisatelji

GSAM 80.3»Pot za takšno revolucijo so utrli spisi Voltaira, Mirabeauja, Diderota, Helvetiusa, D’Alemberta, Condorceta, Rousseauja in drugih podobnega kova, v katerih so si prizadevali širiti načela, ki spodkopavajo tako naravno kot razodeto vero. Razodetje ni bilo le izpodbijano, ampak popolnoma odmaknjeno; Božanstvo je bilo izgnano iz vesolja, na njegovo mesto pa je bil postavljen namišljeni fantom pod imenom Boginja razuma.«¹⁵

GSAM 81.1Leta 1793 so bila stališča ljudi takšna, da so gledališki igralci bili glasno navdušeno sprejeti zaradi svojih bogokletnih posmehovanj proti Bogu in Svetemu pismu. Kot primer navajamo:

GSAM 81.1»Komik Monert je v cerkvi sv. Rocheja [v Parizu] brezbožnost povzdignil do vrhunca. ‚Bog, če obstajaš,‘ je rekel, ‚maščuj svoje oskrunjeno ime! Upiram se ti. Ti molčiš. Ne upaš spustiti svojih gromov. Kdo bo po tem še verjel v tvoj obstoj?‘«¹⁶

GSAM 81Bogokletno delo v Lyonu, Francija

GSAM 81.2Kako so tisti, ki so ubili priče, »ponovno križali Božjega Sina in ga izpostavili javnemu sramotenju« (Hebrejcem 6:6), bo razvidno iz poteka slovesnosti, ki jo je v Lyonu priredil Fouché v čast Chalierju, guvernerju Lyona, ki je bil usmrčen. Pred svojim prihodom v Lyon je Fouché odredil, da

GSAM 81.2»se uničijo vsi verski simboli; in da se nad vrati pokopališč napiše: Smrt je večni spanec... Chalierjev doprsni kip so nosili po ulicah, za njim pa je hodila ogromna množica morilcev in prostitutk. Za njimi je prišel osel, ki je nosil evangelij, križ in posode za obhajilo, ki so kmalu končale v plamenih, medtem ko so osla prisilili, da je iz obhajilnega keliha spil posvečeno vino.«¹⁷

GSAM 81.3Praznik razuma, ki je potekal v Parizu, je opisan takole:

GSAM 81.3»Odšli so v procesiji do Konvencije, in drhal … je na najbolj smešen način karikirala verske obrede … Moški, oblečeni v koretlje in pluviale, so prišli h govorniškemu odru Konvencije, medtem ko so peli aleluja in plesali karmagnolo. Tam so odložili hostijo, škatle, v katerih je bila shranjena, ter zlate in srebrne kipe. Izgovarjali so burleskne govore … ‚O vi,‘ je vzkliknila delegacija iz Saint-Denisa, ‚o vi, orodja fanatizma, blagoslovljeni svetniki vseh vrst, bodite končno domoljubi, vstanite vsi skupaj in služite državi tako, da greste v kovnico, da vas stopijo.‘«¹⁸

GSAM 82Božja beseda izstopi iz teme

GSAM 82.1»po treh dneh in pol je prišel življenja duh iz Boga vanju« (priči) in »šla sta gori na nebo v oblaku.«¹⁹ Prišel je Božji čas, da njegova beseda izstopi iz skritosti in se ponovno postavi pred svet. Prišel je čas (1798), da se misijonsko delo opravi po vsem svetu. Leta 1804 je bila ustanovljena družba British Bible Society. Sledile so ji številne druge biblijske družbe, danes pa je Sveto pismo prevedeno v vse vodilne jezike sveta. Tako se Sveto pismo, Dve priči, ki sta stopili v ospredje, kjer ju vsi lahko vidijo in berejo, primerja z njunim vnebovzetjem v oblaku.

GSAM 82.2V času francoske revolucije je Voltaire izjavil, da bo Sveto pismo v sto letih zastarelo. V stotem letu od tega datuma je bilo samo v Franciji v obtoku več izvodov Svetega pisma, kot jih je bilo znanih, ko je Voltaire izrekel to prazno hvalisanje. In hiša, v kateri je izrekel to izjavo, naj bi se danes uporabljala kot biblijska hiša.

GSAM 82Odkritje Rosettske plošče

GSAM 82.3O letu 1798 v francoskem narodu moramo opozoriti na dve točki: Prvič, v tem letu je francoska vojska pod poveljstvom generala Berthierja strmoglavila papeško vlado v Rimu in s tem (ne da bi se tega zavedali) izpolnila preroštvo o tem dogodku, ki je vsebovano prav v knjigi, proti kateri so se vojskovali; drugič, v istem letu je francoska vojska v trdnjavi St. Julien ob rosetski veji Nila med izkopavanji odkrila znameniti Rosetski kamen, ki je danes shranjen v muzeju British Museum. Na tem kamnu je napis v treh oblikah: hieroglifi, pisava, ki so jo uporabljali duhovniki; demotika, oblika pisave, ki so jo uporabljali navadni ljudje; in grščina. To je ključ, ki je odklenil doslej skrivnostna demotična in hieroglifska pisma. Kot je izrazil nekdo drug: »Kramp in lopata, ki sta odkrila ta pisma v demotičnih znakih, prinašata več dokazov o pravilnosti starodavnih svetopisemskih zapisov kot kateri koli drug vir zunaj samih Svetih pisem.« Tako so prav tisti ljudje, ki so mislili, da bodo uničili Sveto pismo, nevede sami prispevali k izpolnitvi preroštva, ko so ob koncu 1260 let odvzeli oblast papeštvu, in hkrati odkrili ključ do prav tistih zapisov, ki potrjujejo resničnost Svetega pisma, ki so ga tako vztrajno poskušali uničiti.

GSAM 83»vstaneš, da prejmeš delež svoj«

GSAM 83.1Kaj je angel povedal Danielu, da se bo zgodilo v času konca? Od trenutka, ko je slišal svetnika reči: »Do dva tisoč tristo večerov in juter; potem bo svetišče očiščeno,«²⁰ je bil njegov um prežet z zaskrbljenostjo glede tega, kaj naj bi bil »konec teh stvari« in »kako dolgo« naj bi to trajalo.²¹ Nazadnje mu je bilo razjasnjeno, da poznavanje časa ni namenjeno njegovemu času. Rekli so mu: »Ti pa pojdi, dokler ne pride konec! Počival boš in vstaneš, da prejmeš delež svoj, ob koncu dni.«²²

GSAM 83.2Nekateri so domnevali, da se to besedilo nanaša na čas konca sveta in da bo takrat Daniel skupaj z ostalim Gospodovim ljudstvom prejel svojo nagrado ter zasedel svoj delež dediščine. Hebrejska beseda za delež dediščine, območje dežele itd. je, kot nam je povedano, gheh-vel. To ni beseda, ki je v tem svetopisemskem odlomku prevedena kot delež; beseda tukaj je goh rahl. Hebrejski učenjaki nam pravijo, da se ta beseda, goh rahl, v Stari zavezi pojavi šestinsedemdesetkrat in da je to ista beseda, ki se uporablja pri opisovanju tipološkega očiščenja svetišča, kjer so metali žreb, da bi določili, kateri od obeh kozlov naj bo zaklan. Ko je Veliki duhovnik vzel kri Gospodovega kozla in vstopil v svetišče, da bi opravil delo očiščenja, je ves Izrael stal zunaj, se pokoraval in priznaval svoje grehe, da bi bili brez greha in prejeli blagoslov Velikega duhovnika, ko bo ta prišel iz svetišča. Tako je tisti dan Izrael stal na mestu, določenem z žrebom.

GSAM 84.1Ko bo prišlo do končnega očiščenja svetišča, ob izteku dveh tisoč tristo dni, bo Danielov primer, skupaj s primeri vseh pravičnih mrtvih, prišel na pregled pred Boga. Tako Daniel stoji na svojem mestu.

GSAM 84Besede, zapečatene do leta 1798

GSAM 84.2V odgovor na Danielovo vprašanje: »Gospod moj, kaj bode posledek teh reči?«²³ mu je bilo rečeno: »besede bodo na skrivnem hranjene in zapečatene do časa konca.«²⁴ Tisto, kar je tako zaposlovalo Danielov um, je bilo »kdaj?«, »kako dolgo?« in »kakšen bo konec?«. To so bile točke, ki so zmedle in vznemirjale preroka, in prav te stvari naj bi bile zaklenjene in zapečatene do »časa konca«, ne pa celotna Danielova knjiga, kot so nekateri mislili. Pred tem obdobjem leta 1798 so imeli raziskovalci preroštev jasno sliko o sedemdesetih tednih in so razumeli, da so se ti začeli leta 457 pr. n. št., pri čemer so se Kristusovo javno delovanje, njegova smrt itd. odvijali v popolni skladnosti z izračunom devetinšestdesetih in sedemdesetih tednov od tega datuma. Ta natančna izpolnitev Odrešenikove misije v skladu s tem izračunom jim je dala močan dokaz, da je bil resnično pravi Mesija in da je bil datum začetka sedemdesetih tednov s tem nespremenljivo določen. Ker niso odkrili, da je bilo sedemdeset tednov prvi del dveh tisoč tristo dni, je zadeva ostala zapečatena do po letu 1798, kot je bilo napovedano.

GSAM 84Ključ do 2300 dni

GSAM 84.3Poglejmo zdaj dejstva v tej zadevi. Do leta 1798 razlagalci preroštev niso imeli jasnosti glede tega, kdaj se bo dva tisoč tristo dni končalo. Razumeli so simbole, podobo in zveri iz Danielove knjige, vendar niso mogli ugotoviti, kje se bo dva tisoč tristo dni končalo, saj še niso razumeli, kdaj so se ti dnevi začeli. Kot dokaz za to točko beremo v časopisu Midnight Cry, adventističnem časopisu, ki je takrat izhajal v New Yorku, z datumom 15. junija 1842: »Resnično zanimivo je odkriti različne neodvisne pisce, ki so od leta 1798 videli tisto, kar je bilo prej popolnoma neopaženo – da je sedemdeset tednov ključ do 2300 dni.«

GSAM 85Mnogi so odkrili luč

GSAM 85.1Ker je bilo to znanje »zapečateno«, dokler ni prišel čas, ki ga je določil Gospod, da se razodene razumevanju njegovega ljudstva, je prav tako res, da so, ko je prišel »čas konca«, mnogi »tekali sem in tja« po Svetem pismu in iskali te stvari. S primerjavo nekaj prevodov besedila bo ta zamisel postala zelo jasna.

GSAM 85.2Dr. Adam Clarke pravi: »Mnogi si bodo prizadevali raziskati pomen; in znanje se bo povečalo – na ta način.«

GSAM 85.3V revidiranem nemškem Luthrovem Svetem pismu beremo: »Tako bodo mnogi prebirali to besedilo in dosegli globoko razumevanje.«

GSAM 85.4V nemškem vzporednem Svetem pismu piše: »Mnogi bodo to prebrali in tako se bo znanje povečalo.«

GSAM 85.5Nemško Sveto pismo L. Van Essa, ki ga je papež odobril tudi za katoliške bralce, to prevaja: »Mnogi jo bodo temeljito preiskali in znanje bo veliko.«

GSAM 85.6V švedskem Svetem pismu piše: »Mnogi bodo v njej iskali, in znanje bo postalo veliko.«

GSAM 85.7V revidiranem dansko-norveškem Svetem pismu piše: »Mnogi bodo v njej vneto iskali, in znanje bo postalo veliko.«

GSAM 85.8V publikaciji Midnight Cry z dne 15. junija 1842 beremo o tem iskanju in pridobivanju znanja o tem, kar je bilo pred letom 1798 zapečateno: »Ali ni čudovita naključnost, da je toliko pisateljev, ki se med seboj sploh niso poznali, prišlo do istega zaključka približno ob istem času?«

GSAM 86.1Tukaj predstavljamo seznam dvajsetih različnih posameznikov in skupin, ki so odkrili resnico o koncu dveh tisoč tristo dni, ne prek medsebojnega sporazumevanja, ampak kot rezultat pridnega preučevanja Svetega pisma pod vplivom Božjega Duha. Na vrh tega seznama uvrščamo Williama Millerja iz države New York; sledijo mu A. J. Krupp iz Filadelfije, Pensilvanija; David McGregor iz Falmoutha v zvezni državi Maine; Edward Irving iz Anglije; Archibald Mason iz Škotske; W. E. Davis iz Južne Karoline; Joseph Wolff, ki je deloval v različnih delih Azije; Alexander Campbell v svoji razpravi z Robertom Owenom leta 1829; kapitan A. Landers iz Liverpoola v Angliji; Leonard Heinrich Kelber iz Stuttgarta v Nemčiji; Lacunza iz Španije; Hentzepeter iz Haaga na Nizozemskem; dr. Capadose iz Amsterdama na Nizozemskem; Rau iz Bavarske; duhovniki iz Tartarije leta 1821; študenti Svetega pisma iz Jemna v svoji knjigi z naslovom »Seera«; Hengstenberg v drugem delu Nemčije; Rusi ob Kaspijskem morju; molokani na obalah Baltskega morja itd.

GSAM 86.2Kako se je ta tema od časa do časa odkrivala študentom preroštev, in to brez medsebojnega poznanstva, bo pokazalo naslednje:—

GSAM 86.3V reviji Midnight Cry z dne 15. junija 1842 so zapisane naslednje besede: »Pravkar smo prejeli knjigo z naslednjim naslovom: ‚Two Essays on Daniel’s Prophetic Numbers of 2300 Days, and a Christian’s Duty to Inquire into the Church’s Deliverance, avtor Archibald Mason, pridigar evangelija iz Wishawtowna na Škotskem, Newberg. Po glasgowski izdaji natisnil Ward M. Gazeley, 1820.‘ V tej knjigi Mason pravi: ‚Nedavno sem videl majhno brošuro, ki jo je prvič izdal v Ameriki pastor Wm. E. Davis iz Južne Karoline, ponatisnjena pa je bila leta 1818 v Warkingtonu na jugu Anglije. Ta avtor trdi, da se je obdobje 2300 dni začelo s sedemdesetimi tedni (9. poglavje, 24. verz). S tem mnenjem se moram strinjati.‘«

GSAM 87Davis iz Južne Karoline

GSAM 87.1V isti številki revije Midnight Cry je urednik dejal: »Davisova knjiga je bila verjetno napisana okoli leta 1810.« Glede razmišljanja, predstavljenega v knjigi, navaja: »Bralec bi si res lahko domišljal, da bere dela Millerja, Litcha, Storesa ali Halea, vendar menimo, da noben od sedanjih pisateljev o drugem prihodu ni vedel za obstoj te knjige do prejšnjega tedna. Urednik tega časopisa [Cry] o njej še nikoli ni slišal. Davisovo stališče glede časa, ki ga je podprl Mason, je bilo, da se bo 2300 dni končalo z judovskim letom 1843 – našim letom 1844.«

GSAM 87Joseph Wolff in še dvajset drugih

GSAM 87.2V izdaji Midnight Cry z dne 31. avgusta 1843 beremo, da je »leta 1822 Joseph Wolff (iz Anglije) izdal knjigo z naslovom ‚He Will Come Again, the Son of Man in the Clouds of Heaven‘«. Nadalje pa, da »se je leta 1826 v Londonu zbralo dvajset oseb vseh ortodoksnih prepričanj, da bi skupaj z gospodom Wolffom študirali Sveto pismo. Enoglasno so prišli do istega zaključka. K 1260 letom so prišteli 45 let.« Če k 1260 letom, ki so se končala leta 1798, prištejemo 45 let, pridemo do konca judovskega leta 1843, kar je v resnici naše leto 1844.

GSAM 87Stališče Alexandra Campbella

GSAM 87.3V isti številki časopisa je o Alexandru Campbellu navedeno, da »je leta 1829 imel svojo znamenito razpravo z nevernikom Robertom Owenom, v kateri je trdil, da se Danielove vizije raztezajo do konca časa, da dva tisoč tristo dni pomeni prav toliko let in da se bo to obdobje končalo približno 1847 let od Kristusovega rojstva, kar je bilo po njegovih lastnih navedbah štiri leta pred začetkom splošno sprejetega štetja let.« Torej bi se po njegovem izračunu 2300 dni dejansko končalo ob koncu leta 1843 po polnih judovskih letih od obdobja po Kristusovem rojstvu – v resnici leta 1844.

GSAM 88.1V izdaji Midnight Cry z dne 21. septembra 1843 je navedba o prejeti knjigi z naslovom »A Voice to Britain and America, in a Scriptural statement of the second advent of our Lord and Saviour, which we daily pray for, saying, ‚Thy kingdom come, thy will be done in earth as it is in heaven‘²⁵, avtor kapitan A. Landers iz Liverpoola, izdala založba S. Kent and Co., 1839.«

GSAM 88.2»Tudi on, tako kot drugi, poda izračun časa, pri čemer kot konec 2300 dni navaja leto 1847 od dejanskega rojstva Kristusa.« To bi bilo naše leto 1844, saj se je rodil štiri leta pred splošno sprejetim letom rojstva.²⁶

GSAM 88Leonard Heinrich Kelber

GSAM 88.3V časopisu Review and Herald z dne 17. maja 1892 je objavljen članek pastorja L. R. Conradija iz Hamburga v Nemčiji, v katerem piše:—

GSAM 88.4»Večina naših bralcev je verjetno že slišala za znanega luteranskega prelata Bengela, ki je v prejšnjem stoletju [po Schaffu je Bengel umrl leta 1751] določil čas prihoda našega Gospoda v leto 1836, pri čemer so njegovi izračuni temeljili na številki 666 iz Razodetja. A še dolgo preden se je ta rok iztekel, je začel pisati še en človek, glavni šolski ravnatelj po imenu Leonard Heinrich Kelber. Njegova prva brošura je izšla leta 1824 pod naslovom ‚The End Near‘ in je vsebovala razlago 24. in 25. poglavja po Mateju. Natisnjena je bila na Bavarskem. Leta 1835 pa je v Stuttgartu izšla obsežnejša brošura z istim naslovom, ki je obsegala 126 strani. Ta bo posebej zanimiva, zato da bi našim bralcem omogočil boljšo predstavo, dodajam prevod naslovne strani: ‚Konec prihaja, kar je temeljito in prepričljivo dokazano iz Božje besede in najnovejših dogodkov; kar popolnoma ovrže vse predsodke proti čakanju na prihod našega Gospoda ali ugotavljanju časa; jasno pa pokaže, kako se je prelat Bengel zmotil za sedem let v zvezi z velikim odločilnim letom; kajti ne leto 1836, ampak leto 1843 je končni rok, ko se bo končal veliki boj med svetlobo in temo in se bo na zemlji začelo dolgo pričakovano vladanje miru našega Gospoda Jezusa.‘

GSAM 89.1»Druga izdaja je izšla leta 1841, prav tako v Stuttgartu, in, kolikor mi je znano, še ena v Saški. Kot kaže naslovna stran, brošura po tem, ko se spopade z običajnimi predsodki, jasno in izrecno prikaže obstoječo povezavo med 2300 dnevi iz Daniela 8 in sedemdesetimi tedni iz Daniela 9 ter ju pripelje do leta 1843 (po judovskem koledarju 1843 – po našem 1844). V preostalem delu knjige pa na podlagi znamenj časa pokaže, da mora biti ta dogodek blizu.

GSAM 89.2»Že samo dejstvo, da je izšlo več izdaj, priča o zanimanju, ki ga je vzbudila. Brat Schäche, ki zdaj živi v Avstraliji, je oglas zanjo videl celo v oddaljeni pokrajini Šleziji in jo po naročilu z velikim zanimanjem prebral za zaklenjenimi vrati. V knjigi ni mogoče najti nobene sledi, da bi avtor vedel za kakršno koli podobno gibanje v svetu, pa je vendarle po Božjem Duhu prišel do istih zaključkov.

GSAM 89.3»Leta 1842 je napisal še obsežnejšo brošuro z 286 stranmi, prav tako v Stuttgartu, z naslovom ‚Kardinalni in svetopisemski razmisleki o stvarjenju in trajanju sveta; ali izčrpen odgovor na vprašanje: Zakaj je Bog ustvaril svet v šestih zaporednih dneh – bližina našega Gospoda, ki bo sodil antikristu – veliki in veseli dogodki leta 1843‘.«

GSAM 89»Ben Ezra« (Lacunza)

GSAM 89.4Okoli leta 1812 je Lacunza v Španiji izdal knjigo z naslovom The Coming of Messiah in Majesty and Glory. Avtor je uporabil anonimni psevdonim »Ben Ezra« in naj bi bil spreobrnjeni Jud. Edward Irving iz Anglije je, potem ko je začel delati na svojem delu o drugem prihodu, zgoraj navedeno knjigo prevedel v angleščino. Tako je svojo zgodbo povedala vsaj v dveh jezikih.

GSAM 89.5Resnično zanimivo je, da po preteku let združimo zaključke različnih raziskovalcev, ki so od začetka prejšnjega stoletja do leta 1840 izračunali obdobje 2300 dni in opredelili sedemdeset tednov kot prvi del tega obdobja, ter nato ugotovimo, da se vsi strinjajo glede konca tega obdobja leta 1844.

GSAM 90Leto 1844 – pravi konec 2300 dni

GSAM 90.1Lahko se pojavi vprašanje: Ali smo lahko prepričani, da je leto 1844 pravi datum za konec 2300 dni? Da! Kajti tako kot se lažna izpolnitev preroštva ne more zgoditi v pravem času za pravo izpolnitev, tako moramo tudi mi priti do zaključka, da je leto 1844 pravi konec 2300 dni. Bog, ki je to znanje zapečatil do leta 1798 in obljubil, da bo takrat zasijala luč, je s svojim nezmotljivim Duhom vodil tiste, ki so ga iskreno iskali, da bi pravilno razumeli čas. Prišel je njegov čas, da se »znanje« o tej temi »poveča«, in dal je pravo luč.

GSAM 90.2Ko smo našli konec časa, ki so ga ljudje razumeli v »času konca«, je dobro raziskati pomen tega odkritja. Ugotavljamo, da je v tem obdobju, ob zaključku evangelijskega dela, treba razglasiti določen čas za sodni zbor. »In videl sem,« pravi Janez, »drugega angela, letečega po sredi neba, ki je imel večen evangelij, da ga oznani prebivalcem na zemlji in vsakemu narodu in rodu in jeziku in ljudstvu, govorečega z glasom velikim: Bojte se Boga in dajte mu slavo, kajti prišla je ura sodbe njegove; in molite njega, ki je naredil nebo in zemljo in morje in studence voda.«²⁷ Pravi angeli ne oznanjajo evangelija ljudem. Človek je posrednik, ki ga je sam Gospod izbral, da oznanja njegov evangelij do konca sveta.²⁸ Ta angel je torej simbol evangelijskega sporočila, ki naznanja, da je prišel čas, ko se bo sodba »začela v Božji hiši«.²⁹ Takšno sporočilo ni bilo mogoče izpeljati iz Svetega pisma, dokler ni bil v Svetem pismu odkrit čas, ki vodi k sodbi. Obdobje 2300 dni, kot je že bilo nakazano, sega do preiskovalne sodbe Božjega ljudstva.

GSAM 91Dan sprave – čas sodbe

GSAM 91.1Dan sprave, očiščenje zemeljskega svetišča, so Judje razumeli in ga še vedno razumejo kot dan sodbe. In tudi zdaj, v svojem razpršenem stanju, čeprav ne morejo izvajati vseh obredov iz davnih časov, ki so bili povezani s tem slovesnim dnem, ga praznujejo kot dan sodbe. Kot dokaz za to bomo najprej citirali iz judovskega časopisa, ki izhaja v San Franciscu v Kaliforniji, z naslovom The Jewish Exponent, glasilo ortodoksnih Judov zahodno od Skalnih gora. V številki iz septembra 1892 je bilo objavljeno, da bosta pred izidom naslednje številke prišla sedmi mesec in dan sprave. Njihovo ime za sedmi mesec je Tišri, za šestega pa Ellul; tako je časopis zapisal: »Mesec Ellul je tu, in opozorilni zvoki šofarja [trobente, ki naj bi se trobila od prvega do desetega dne sedmega meseca, Psalm 81:3, 4] se vsako jutro slišijo v ortodoksnih sinagogah, kar opozarja na pripravo na spominski dan in končno sodbo Jom Kipurja.« Ker se je končeval Ellul, šesti mesec, in se je bližal začetek Tišri, sedmega meseca, so vsako jutro deset dni zapored slišali trobento, ki je v tem tipološkem sistemu naznanjala končno sodbo leta.

GSAM 91Pričevanje judovskega rabina

GSAM 91.2Tudi leta 1902 je rabin Isidore Myers iz velike judovske skupnosti v San Franciscu v Kaliforniji ob razglasitvi dneva sprave dejal: »Ob prehodu čez prag časa iz enega leta v drugega je Izraelec silovito opomnjen na stvarjenje in na vsesplošno vladavino Stvarnika ter je pozvan, da z zvokom trobente proslavi, tako rekoč, obletnico rojstva časa in kronanja velikega Kralja. Prav tako ga glas iste trobente, ali šofarja, poziva, naj retrospektivno pregleda svoja dejanja v preteklem letu, medtem ko trepetajoče stoji pred vsevidnim očesom Večne pravičnosti, ki sedi na prestolu sodbe.«

GSAM 92.1Ker so v judovskem templju svetišče očistili enkrat na leto, je moralo biti Danielu jasno, da se to očiščenje svetišča ob koncu 2300 dni nanaša na nekaj drugega kot na tipološko letno bogoslužje. Gospod je že poučil svoje ljudstvo, da je treba pri uporabi simbolov v preroštvu navedeni čas šteti »za vsak dan eno leto«.³⁰ Torej se to obdobje 2300 dni, kot smo videli, nanaša na zaključek Kristusovega dela kot Velikega duhovnika v nebeškem svetišču – na preiskovalno sodbo tistih, katerih primeri so bili prek spovedi prineseni v nebeško svetišče.

GSAM 92Sporočilo o sodbi, ki naj bi prišlo leta 1844

GSAM 92.2Ko je bilo odkrito časovno obdobje, v katerem se bo začela sodba nad svetniki, se je odprla pot, da bi se v skladu z Gospodovim vrstnim redom dogodkov, kot je označen v preroštvu, lahko razglasilo sporočilo: »Prišla je ura njegove sodbe.« Upoštevajte, da ni rečeno, da bi se sporočilo razglasilo takoj po odkritju tega časovnega obdobja, ampak da bi se morala razjasniti luč, ki je bila prej »zapečatena«. Jasno vidimo, da se je to uresničilo. V naslednjih poglavjih bo postalo jasno, da je Gospod prav tako natančno določil čas, ko bo razglašeno sporočilo o prihodu, in prav tako dobesedno je bilo to sporočilo posredovano svetu.