Poglavje 28 – Vrata, ki jih nihče ne more zapreti
GSAM 462.1»postavil sem pred teboj vrata odprta, in nihče jih ne more zapreti, ker majhno imaš moč, in ohranil si besedo mojo in nisi zatajil imena mojega.«1
GSAM 462.2Takšne so besede, naslovljene na tiste v filadelfijskem stanju evangeljske cerkve. Ta cerkev je bila tista, ki se je razvila z oznanjanjem bližnjega prihoda Kristusa, oziroma tisti, ki so se trdno držali tega, kar so slišali o tej temi; kajti o cerkvi v Sardah (tisti, ki je neposredno pred filadelfijsko) pravi: »Spominjaj se torej, kako si prejel in slišal, ter hrani to in se izpokori. Ako se torej ne zbudiš, pridem kakor tat in ne boš vedel, ob kateri uri pridem nad tebe.«2
GSAM 462.3Cerkev v Sardah je torej slišala nauke o Gospodovem skorajšnjem prihodu. Tisti, ki so se trdno držali tega, kar so slišali, so napredovali v resnici, ko je bil »svečnik« odstranjen, in so tvorili cerkev v Filadelfiji, kateri je rekel: »Ker si ohranil besedo stanovitnosti moje, te ohranim tudi jaz iz ure izkušnjave, ki ima priti na vesoljni svet, izkušat te, ki prebivajo na zemlji. Hitro pridem; trdno drži, kar imaš, da ti nihče ne vzame venca.«3 Prav tej cerkvi v Filadelfiji torej pravi: »postavil sem pred teboj vrata odprta, in nihče jih ne more zapreti.«
GSAM 462.4Tukaj je torej poudarjena izjava Svetega pisma, da tisti, ki jih Božja previdnost spodbuja, da opozarjajo svet na Gospodov prihod in prosijo ljudi, naj se pripravijo na srečanje z Bogom, uživajo v svojem delu posebno Božjo naklonjenost. Ljudje lahko poskušajo ovirati in preprečiti njihovo delovanje ter zapreti »vrata besede«, a kljub temu se Božji glas oglaša nad vsem hrupom: »postavil sem pred teboj vrata odprta.«
GSAM 463Napredek v sedemdesetih štirih letih
GSAM 463.1Na prejšnjih straneh te knjige smo na kratko pregledali obdobje štiriinsedemdesetih let, od leta 1831 do 1905, ter sledili vzponu in napredku adventnih sporočil, zlasti sporočila tretjega angela. Pokazali smo, kako se je to sporočilo iz neznatnosti in revščine iz leta v leto širilo s čedalje večjo silo in močjo, tako da ima misije, ki obkrožajo zemljo. Zagotovo ni uspevalo zato, ker bi bilo to sporočilo všečno mesenim srcem; saj v ospredju nosi Gospodovo soboto, katere spoštovanje prinaša težak križ, saj zahteva ločitev od poslovnih zadev s svetom na najbolj prometni posvetni dan v tednu. Niti se ni širilo zato, ker ne bi bilo nasprotovanja; saj se je s tem srečevalo že od samega začetka, in sicer z najhujšim nasprotovanjem od zunaj, pa tudi z zapleti, ki so jih povzročile neposvečene osebe, ki so se za nekaj časa znašle v naših vrstah. Glede razmer, ki so jih povzročili načrti in prizadevanja zunanjih sovražnikov, lahko z besedami psalmista Davida rečemo: »Ako bi nam Gospod ne bil na strani, reci zdaj, Izrael, ako bi nam Gospod ne bil na strani, ko so vstali ljudje zoper nas: žive bi nas bili tedaj pogoltnili, ko se je vnela njih jeza proti nam. Tedaj bi nas bile poplavile vode, hudournik bi bil šel čez dušo našo — tedaj bi bile šle čez dušo našo vode silno prevzetne. Slavljen Gospod, ki nas ni izpostavil za plen njih zobem! Duša naša je odprhnila kakor ptičica iz ptičarjev zanke: zanka se je pretrgala, in mi smo odprhnili. Pomoč naša je v imenu Gospodovem, ki je naredil nebesa in zemljo.«4
GSAM 464Pomoč v Gospodu
GSAM 464.1Gospod izjavlja, da je svojemu ljudstvu postavil »vrata odprta, in nihče jih ne more zapreti«. Ni torej čudno, da se je to sporočilo vztrajno širilo. To je Božje sporočilo ljudem in mora uspeti. V Razodetju 7:2 je delo priprave ljudstva, da bo obstalo, ko pride veliki dan Božjega srda, simbolizirano z angelom, opisanim z besedami »stopajočega gori od solnčnega vzhoda«, ali, kot nekateri prevajajo, »kot sonce, ki vzhaja«. Poglejte, kako se dan prebuja – najprej se na vzhodu pojavijo žarki svetlobe; ti se združujejo v vse večjo jasnost, dokler ni videti širokega, izrazitega sončnega diska. Ko se »Kralj dneva« dvigne do zenita, njegova svetloba, toplota in moč postajajo vse bolj žive.
GSAM 464.2Takšen je bil dejansko napredek sporočila tretjega angela od leta 1848, ko so bile njegove sestavne resnice jasno oblikovane, in od tega trenutka naprej smo pokazali izrazito in stalno rast, ki je čudovita. To lahko pojasnimo le s tem, da Gospod potrjuje svojo besedo tistim, ki v tem času, ko se bliža njegova odrešitev, ravnajo po besedah »hrani soboto, da hi je ne oskrunil«5 in se na Božji sveti dan vzdržijo ravnanja po lastni volji, pri tem pa imajo »vero Jezusovo«, kakor je razglašeno v sporočilu tretjega angela iz Razodetja 14, in po njej izpolnjujejo vse »zapovedi Božje«. O takih je Gospod prek preroka Izaija rekel: »Tedaj napoči kakor zarja svetloba tvoja in zdajci zacvete zdravje tvoje, in pred teboj pojde pravičnost tvoja [‚Gospod, pravičnost naša.‘ Jeremija 23:6], slava Gospodova bode zadnja straža tvoja.«6 S takšnimi zagotovili, kako bi lahko pričakovali kaj drugega kot to, da bo delo uspešno? »Če je Bog z nami, kdo je proti nam?«
GSAM 464Kako lahko to uspe?
GSAM 464.3Če pogledamo razmere, ko je leta 1846 pastor Joseph Bates začel pisati tisto prvo knjigo, prvo, ki so jo adventisti sedmega dne kdaj izdali o vprašanju sobote, z dvanajstimi in pol centi kot edino razpoložljivim sredstvom, ki ga je imel na svetu, in ko je bil pozvan, naj to porabi še pred iztekom prvega dne pisanja; in če ponovno pogledamo pastorja Jamesa Whitea, ki je natisnil svoj prvi majhen list, Present Truth, z denarjem, zasluženim s košnjo na travniku, in ga brezplačno pošiljal vsem, ki so ga hoteli brati, ter govoril o tem kot o sporočilu, ki naj bi doseglo konce sveta – če pogledamo te skromne začetke, bi lahko, v jeziku ljudi iz časov Amosa, vprašali: »Kako naj obstoji Jakob? saj je majhen.«7 Če to primerjamo s stanjem leta 1905, ko se objavljanje resnic tega sporočila izvaja v dvajsetih založbah, razporejenih po različnih delih sveta, ki pogosto delujejo na skrajni zmogljivosti, da bi zadostile povpraševanju po čtivu, lahko resnično rečemo: Glejte, »odprta vrata«, ki jih še nihče ni zaprl.
GSAM 465.1O tistih iz preteklih časov, ki so menili, da delo nikoli ne bo uspelo, lahko rečemo z besedami, s katerimi je prerok Zaharija grajal tiste, ki so mislili, da bodo ovirali Božje delo pri obnovi Jeruzalema: »kdo zaničuje dan malih začetkov?«8 O stvareh, ki so se jim zdele kot gore težav na njihovi poti, je Gospod rekel prek preroka:—
GSAM 465Gora se je spremenila v ravnino
GSAM 465.2»Kdo si ti, velika gora, pred Zerubabelom? v ravnino bodeš! In on prinese vrhnji kamen z glasnim vpitjem: Milost, milost njemu!«9 Tako je bilo pri delu sporočila tretjega angela in tako bo, dokler ne bo prinesen »vrhnji kamen«, ali z drugimi besedami, dokler delo ne bo zaključeno.
GSAM 465.3Poglejte tistih nekaj iz leta 1846, revnih po sredstvih, revnih v vsakem smislu razen v veri v Boga in v zakladnici resnice, in vidite, v kakšne razsežnosti je zraslo njihovo delo. Pomislite na sredstva, ki jih imamo zdaj na voljo: knjige, ki so vse pripravljene, prevedene in natisnjene v različnih jezikih sveta, ter na stotine kolporterjev, ki te knjige prinašajo v domove ljudi v vrednosti 400.000 dolarjev letno. Če bo Božji blagoslov še naprej spremljal to delo, lahko pričakujemo uspeh. S temi sredstvi in agencijami, ki se iz meseca v mesec povečujejo, ter z zaupanjem v Kristusa ne moremo pričakovati nič drugega kot tisto, o čemer je Salomon pel o Božji cerkvi, ko je izšla iz svojega puščavskega stanja, »opirajoč se na roko svojega Ljubljenega«, ko jo opisuje, kako gleda naprej, »lepa kakor mesec, čista kakor solnce, strašna kakor vojske z zastavami«.10
GSAM 466Podprti z darom preroštva
GSAM 466.1Ne le da smo videli, da je Gospodova previdnost odprla pot za širjenje resnice in da je njegov izjemen blagoslov spremljal prizadevanja za delovanje v skladu z njegovo previdnostjo, ampak je v vzponu in napredku sporočila tretjega angela komuniciral s svojim ljudstvom prek daru preroštva. To ni bilo v obliki novega razodetja, ki bi nadomestilo Sveto pismo, niti na način, ki bi izkrivljal nauke Svetega pisma, ampak da bi pokazal, kje v tem času obstaja nevarnost, da se oddaljimo od preprostosti Kristusovega evangelija, kjer ljudem grozi, da bodo podlegli duhu časa in se zadovoljili z zunanjostjo pobožnosti brez moči.
GSAM 466.2Če to temo obravnavamo na podlagi zgleda11 iz časa starih prerokov, ki nam ga je Gospod dal kot eno od pravil, po katerih je treba preizkušati takšne manifestacije, ugotovimo iste razloge, zakaj so takšne manifestacije potrebne zdaj, tako kot takrat; namreč nevarnost, da nas v vsakem času odvrnejo od poti resnice prevladujoče in značilne doktrine ter prakse tistega časa. Apostol Pavel, ko govori o manifestaciji darov, ki jih je Gospod položil v cerkev, pravi, da so ti »v pripravo svetih, za delo službe, za zdelovanje telesa Kristusovega, dokler ne dospemo vsi do edinosti vere in spoznanja Sinu Božjega, do moža doraslega, do mere dovršene rasti polnosti Kristusove, da ne bodemo več deca in nas ne bo semtertja metala in gonila vsaka sapa nauka, ki prihaja po zvijačnosti ljudi, po prekanjenosti za zvito zapeljevanje; temuč da rastemo, držeč se resnice v ljubezni, v vsem do njega, ki je glava, Kristus; iz katerega vse telo, združeno in zedinjeno po pripomoči slehernega člena, po delovanju v meri vsakega uda rast telesa vrši v napredek svoj, v ljubezni.«12
GSAM 467.1Enake ugovore, ki se danes uveljavljajo proti pojavom daru preroštva, bi lahko z enako močjo uveljavljali že v antiki; tj. imamo Sveto pismo in zato takšnih darov ne potrebujemo. Vendar nam prav to Sveto pismo pravi, da je Kristus te darove postavil v cerkev, da opravljajo svoje delo, dokler ne »pride, kar je popolno [popolno stanje]«, in da je cerkvi rečeno: »ne primanjkuje nobenega daru milosti vam, ki pričakujete razodetja Gospoda našega Jezusa Kristusa«.13
GSAM 467Zakaj potrebujemo preroke?
GSAM 467.2Ljudje v antiki bi lahko razmišljali, da imajo Božji moralni zakon, ki ga je sam z lastnim prstom zapisal na kamnite plošče; da imajo postave, sodbe in navodila, ki jih je Bog izrekel Mojzesu iz svojih ust in ki so bila skrbno zapisana; in kaj več bi še potrebovali? Toda kljub vsem tem odličnim resnicam, ki so jih imeli v lasti, se je Bog odločil, da jim bo govoril »mnogokrat in na razne načine prek svojih svetih prerokov«.
GSAM 467.3Ugotavljamo, da so pričevanja različnih prerokov, kot so Izaija, Jeremija, Ezekiel, Daniel, Hozeja in drugi, v vsakem primeru poučevala isto veliko načelo glede poslušnosti Bogu; vendar je imel vsak prerok svoje posebne očitke za ljudstvo svojega časa, zaradi njihove nagnjenosti k temu, da so se oddaljevali od svetih in pravičnih načel zaradi prevladujočih običajev tistega časa, v katerem je bilo preroštvo podano.
GSAM 468Potreba po darovih
GSAM 468.1Čeprav bi lahko trdili, da imamo ne le odlična navodila iz svetopisemskih spisov Stare zaveze, ampak poleg tega tudi besede samega našega Odrešenika in Apostolov, kakšno potrebo imamo po dodatni luči? Dejstvo ostaja, da so isti sveti apostoli napovedovali zadnje dni, ko »nastanejo nevarni časi« in ko bodo ljudje, »ki sicer hranijo podobo pobožnosti, njeno moč pa so zatajili«, ter nam povedali tudi, da bodo »nekateri odpadli od vere in poslušali zapeljive duhove in nauke hudobnih duhov«.
GSAM 468.2Glede na vse to so ljudje, o katerih Pavel piše Tesaloničanom – tisti, ki ne bodo v temi, da bi jih Kristusov dan presenetil kot tat, ampak bodo otroci luči –, pozvani z besedami: »Vse pa izkusite« v smislu »prorokovanj« in »kar je dobrega, ohranite«.14 To je enako kot bi jim povedali, da bodo ljudje, ki bodo pričakovali prihod Gospoda Jezusa Kristusa in ki bodo na koncu pripravljeni na ta dan, imeli med seboj »dobre«, resnične manifestacije daru preroštva.
GSAM 468Znaki konca
GSAM 468.3Živimo v času, ko so znaki, da je dan Gospodov blizu, obilni na vseh straneh. Nahajamo se prav v tistem obdobju, ko naj bi se pojavilo ljudstvo, ki bo spoštovalo vse zapovedi in ki bo imelo tudi »pričevanje Jezusa«15 — »duh prorokovanja«.16 Kaj ugotavljamo? Da se je v zadnjih šestdesetih letih pojavilo takšno ljudstvo, ki prinaša prav takšno sporočilo in med katerim se je pokazal dar preroštva. Ko smo dar, ki se je pokazal skozi gospo E. G. White, preizkusili po pravilih Svetega pisma, smo ugotovili, da prestane preizkus v vseh podrobnostih. V vseh spisih gospe White, od prvega do zadnjega, ni bilo najti niti ene vrstice, ki bi dajala najmanjše dovoljenje za greh ali ki bi v najmanjši meri dopuščala kakršno koli odstopanje od Božje besede. Ti spisi se nikoli niso postavili nad Sveto pismo, ampak nenehno spodbujajo k najbolj skrbnemu študiju Božje besede, pri čemer nanjo kažejo kot na veliko merilo, po katerem bodo naši primeri preučeni na končnem sodnem dnevu. V njenih spisih nam je Kristus predstavljen kot edini vzor, ki mu moramo slediti. Na najbolj nazoren način je razglašen za naše edino upanje na zmago tukaj, naše edino zatočišče pred prihajajočim srdom, edino ime in sredstvo, po katerem bomo lahko rešeni.
GSAM 469Osebna poklonitev
GSAM 469.1Glede gospe White in narave njenega dela je navedeno naslednje, kar je leta 1877 zapisal nekdo, ki jo je poznal in ki je njeno delo študiral več let; in po približno triinpetdesetih letih preizkušnje, letih skrbnega opazovanja, v celoti podpiram vsako misel, izraženo v tem besedilu:—
GSAM 469.2»Kar zadeva krščanski značaj sestre White, si dovolim reči, da mislim, da o njem nekaj vem. Poznam jo že osemnajst let – več kot polovico zgodovine našega ljudstva. Večkrat sem bil v njihovi družini, včasih tudi po več tednov zapored. Tudi oni so bili večkrat v naši hiši in družini. Potoval sem z njimi skoraj povsod; bil sem z njimi v zasebnem in javnem življenju, na srečanjih in zunaj njih, in imam najboljše možnosti, da nekaj vem o življenju, značaju in duhu brata in sestre White. Kot pastor sem se moral ukvarjati z vsemi vrstami ljudi in vsemi vrstami značajev, tako da menim, da lahko vsaj po letih tesnega poznanstva nekoliko presodim, kakšen je nekdo.
GSAM 470.1»Vem, da je sestra White skromna, nevsiljiva, dobrosrčna in plemenita ženska. Te lastnosti njenega značaja niso zgolj navidezne ali pridobljene, ampak izhajajo milo in naravno iz njene naravne narave. Ni domišljava, samopravična in napihnjena, kot so vedno fanatiki. Pogosto sem prišel v stik s fanatičnimi osebami in vedno sem ugotovil, da so polne pretvarjanja, polne ponosa, pripravljene podajati svoje mnenje, hvalisavke glede svoje svetosti itd., toda pri sestri White sem vedno ugotovil ravno nasprotno.
GSAM 470Prijateljica revnih
GSAM 470.2»Kdor koli, najrevnejši in najskromnejši, se lahko brez zadržkov obrne nanjo po nasvet in tolažbo, ne da bi ga zavrnila. Vedno skrbi za potrebne, obubožane in trpeče, jim pomaga in se zavzema za njihovo stvar.
GSAM 470.3»Nikoli nisem spoznal nikogar, ki bi tako nenehno gojil strah pred Bogom. Ničesar ne stori brez iskrene molitve k Bogu. Natančno in nenehno preučuje Božjo besedo. Sestro White sem slišal govoriti na stotine krat, prebral sem vsa njena pričevanja od začetka do konca, večino med njimi večkrat, in nikoli nisem mogel najti niti enega nemoralnega stavka v vseh njih, niti ničesar, kar ne bi bilo strogo čisto in krščansko; ničesar, kar bi vodilo stran od Svetega pisma in od Kristusa; ampak tam najdem najiskrenejše pozive, naj poslušamo Boga, naj ljubimo Jezusa, naj verjamemo Svetemu pismu in naj ga nenehno preučujemo. Iz pričevanj sem neštetokrat prejel veliko duhovno korist. Resnično, nikoli jih nisem prebral, ne da bi se počutil grajanega zaradi svojega pomanjkanja vere v Boga, pomanjkanja predanosti in pomanjkanja resnosti pri reševanju duš. Če imam kakršno koli sposobnost presoje, kakršno koli duhovno razsodnost, izjavljam, da so pričevanja istega duha in istega značaja kot Sveto pismo.
GSAM 470.4»Že trideset let [zdaj lahko rečemo šestdeset let] naše ljudstvo tem pričevanjem verjame in jih bere. Kako so vplivala na njih? Ali so jih odvrnila od zakona Boga? Ali so jih pripeljala do tega, da so opustili vero v Kristusa? Ali so jih pripeljala do tega, da so odvrgli Sveto pismo? Ali so jih pripeljala do tega, da so postali pokvarjeno, nemoralno ljudstvo? Vem, da se bodo ugodno primerjali s katero koli drugo krščansko veroizpovedjo.
GSAM 471.1»Eno stvar sem opazil, in sicer, da tudi najbolj zagrizeni nasprotniki vizij sestre White priznavajo, da je kristjanka. Kako lahko to priznajo, mi ni jasno. Poskušajo to pojasniti z izjavo, da je zavedena. Ne morejo pa pokazati niti enega madeža v njenem življenju niti enega nemoralnega stavka v vseh njenih spisih. Morajo priznati, da je veliko njenih spisov odličnih in da bi bil vsak, ki bi živel po vsem, kar pravi, dober kristjan, ki bi imel nebesa zagotovljena. To je zelo čudno, če je orodje hudiča, navdihnjena s Satanom, ali če so njeni spisi nemoralni ali le kaprice njenega lastnega uma.«
GSAM 471Tujci pričajo o spisih
GSAM 471.2Ko pošiljamo naše revije s spisi gospe White, jih iščejo najbolj ponižni, bogoboječi in predani. Ko poročajo o tem, kar berejo, pravijo: »Posebej nas zanimajo dela gospe White. So tako praktična, tako polna naukov, namenjenih temu, da človeka približajo Gospodu ter ga naredijo bolj ponižnega, bogoboječega in predanega. Ti spisi so tako v duhu Svetega pisma, da se nam med branjem zdi, da mora biti gospa White navdihnjena, da piše na tak način, kot piše.« Takšno je pričevanje v številnih primerih tistih, ki si dopisujejo z našimi misijonarji, tudi tistih, ki nimajo niti najmanjšega namiga, da gospa White svoje ideje prejema v svetih videnjih.
GSAM 471Vir nasprotovanja
GSAM 471.3Glede na vtis, ki ga je pustil ta dar, se poraja vprašanje: Od kod in zakaj je nastalo nasprotovanje tej manifestaciji daru? In kakšen je bil izid za tiste, ki so se temu upirali? Ker sem to zadevo pozorno spremljal od leta 1852, sem ugotovil, da je nasprotovanje tej manifestaciji v večini primerov izviralo od tistih, ki so bili opomnjeni zaradi pomanjkljivosti v značaju, napačnih navad ali kakšnega napačnega ravnanja v svojem načinu življenja. Mnogi od tistih, ki so bili grajani, so ugovarjali, da niso bili tako slabi, kot jih je prikazovalo pričevanje, in so hoteli dokazati, da se lahko držijo resnice, čeprav bi ravnali v nasprotju z grajanjem, ki jim je bilo namenjeno. Čas je pokazal, da je velika večina takih ljudi zavrnila svojo vero in popolnoma zapustila vrste. Nekateri so spoznali svojo zmoto in se še trdneje oklenili resnice. Vprašanje, ki se poraja, je: če tiste, ki nasprotujejo temu daru, vodi Gospod, zakaj bi izgubili svojo duhovnost in se oddaljili od Boga? Naš Odrešenik pravi, da se drevo spozna po njegovem sadju. Najbolj odločno trdi, da »pokvarjeno drevo ne more roditi dobrega sadja«.
GSAM 472Neuspeh nasprotnikov
GSAM 472.1Spominjamo se primerov, ko se je dvignilo organizirano nasprotovanje proti pričevanjem gospe White, z izjavo, da bo njihovo delo spremljal velik uspeh, takoj ko se bodo znebili teh pričevanj. Vendar pa so pri uresničevanju svojih upov popolnoma propadli. Po letih boja niso pokazali več dokazov o širjenju resnice o soboti pred svetom kot njihovi somišljeniki pred devetinštiridesetimi leti. Če je bilo njihovo delo posebno delo Gospodovo, zakaj njihovo sporočilo ni prineslo večjega uspeha?
GSAM 472Kje je uspeh?
GSAM 472.2Po drugi strani pa, ko pogledamo tisto sporočilo, s katerim se svetu oznanjujejo Božje zapovedi in vera v Jezusa – sporočilo, s katerim je povezana ta manifestacija daru preroštva z njegovimi nasveti, navodili in opomini –, vidimo, da je od samega začetka do danes doseglo zanesljiv in vztrajen napredek. Sledimo Gospodovim nasvetom prek tega daru, napredujemo v Gospodovi moči, in sporočilo, kot smo pokazali, je obkrožilo zemljo ter se hitro širi k »vsakemu narodu in rodu in jeziku in ljudstvu«.
GSAM 473.1O njegovem napredku v preteklosti lahko rečemo, da se je Božja beseda izpolnila, ko je rekel: »Nobeno orodje, narejeno zoper tebe, ne bo imelo uspeha.« Resnično, Božja roka se je pokazala v uspehu, ki je spremljal vzpon in napredek tega velikega adventističnega gibanja do sedaj, za prihodnost pa se zanašamo na gotovo izpolnitev njegove besede: »postavil sem pred teboj vrata odprta, in nihče jih ne more zapreti.« V tem zaupanju lahko z vso gotovostjo pojemo:—