17. poglavje — Resnica, ki se širi kljub težavam
GSAM 265.1»Kakor pastir skrbi za ovce svoje v dan, kadar je med razkropljenimi ovcami svojimi, tako bom skrbel za ovce svoje in jih otmem iz vseh krajev, kamor so se porazgubile oblačnega in temnega dne.«1
GSAM 265.2Tisti, ki so do tega časa (1847) sprejeli sporočilo tretjega angela, so bili revni v svetovnih dobrinah in zato finančno niso mogli storiti veliko za širjenje sporočila. Pastor White in njegova žena ter pastor Bates so spoznali pomen osebnega dela med razpršenimi brati ter tudi nujnost priprave čtiva, ki bi ga dali v roke ljudem kot pomoč pri vodenju k spoznanju resnice. Pastorju Batesu je pri predstavljanju vprašanja o soboti zelo pomagala njegova brošura na to temo, ko je obiskoval različne kraje, ter njeno razpošiljanje po pošti. Delal je z največjo vztrajnostjo.
GSAM 265Žrtev mlade sestre za resnico
GSAM 265.3Nekoč, ko ni imel denarja za potno karto, se je že pripravljal, da bi peš odšel iz Massachusettsa v New Hampshire. Ravno takrat je prejel pismo od mlade sestre, ki se je zaposlila za gospodinjska dela za 1 dolar na teden, da bi imela s čim pomagati tej zadevi. Po enem tednu dela jo je tako ganila misel, da pastor Bates potrebuje denar, da je šla k svojemu delodajalcu in si izborila predčasno izplačilo plače, da mu je lahko takoj poslala 5 dolarjev. S tem je plačal prevoz do New Hampshira z javnim prevozom. Na vsakem kraju je imel dobra srečanja in mnoge duše so sprejele resnico.
GSAM 266Gospodinjstvo z izposojenim pohištvom
GSAM 266.1Da bi pokazali duha žrtev, ki je gnala zgodnje pionirje tega sporočila, navajamo naslednje iz izjave gospe White o njihovem položaju pozimi 1847–48, ko so zasedali sobe v prostrani hiši S. Howlanda v Topshamu v zvezni državi Maine, kjer so si z izposojenim pohištvom uredili gospodinjstvo:—
GSAM 266.2»Bili smo revni in doživljali smo težke čase. Moj mož je delal pri prevozu kamna po železnici, kar mu je do krvi odrlo kožo na prstih in na mnogih mestih je začela krvaveti. Odločili smo se, da ne bomo odvisni od drugih, ampak da se bomo sami preživljali in da bomo imeli s čim pomagati drugim. A nam ni šlo dobro. Moj mož je delal zelo trdo, vendar ni mogel dobiti tistega, kar mu je pripadalo za njegovo delo.
GSAM 266Pastor White seka drva
GSAM 266.3»Moj mož je zapustil železnico in se s sekiro odpravil v gozd sekati drva. Z neprestano bolečino v boku je delal od zgodnjega jutra do mraka, da bi zaslužil približno petdeset centov na dan. Ponoči ga je huda bolečina ovirala pri spanju. Kmalu smo prejeli pisma od bratov iz različnih držav, ki so nas vabili, naj jih obiščemo; a ker nismo imeli sredstev, da bi zapustili državo, je bil naš odgovor, da nam pot ni odprta.
GSAM 266.4»Prejeli smo pismo od brata Chamberlaina iz Connecticuta, ki nas je pozival, naj se udeležimo konference v tej državi. Odločili smo se, da bomo šli, če bomo lahko zbrali sredstva. Mož se je poravnal s svojim delodajalcem in ugotovil, da mu je ta dolgoval deset dolarjev. S polovico tega zneska sem kupila nujno potrebna oblačila, nato pa sem zakrpala možev plašč, pri čemer sem krpe celo sestavila tako, da je bilo težko razlikovati prvotno tkanino na rokavih. Ostalo nam je pet dolarjev za pot do Dorchestra v Massachusettsu. V našem kovčku je bilo skoraj vse, kar sva imela na svetu. A uživala sva v miru duha in čisti vesti, kar sva cenila bolj kot zemeljske udobnosti.
GSAM 267.1»Obiskali smo hišo brata Nicholsa in preden sva odšla, je sestra Nichols mojemu možu izročila pet dolarjev, s katerimi sva plačala prevoz do Middletowna v Connecticutu. V tem mestu sva bila tujca in v tej zvezni državi še nikoli nisva videla nobenega od bratov. Ostalo nama je le še petdeset centov. Moj mož si ni upal tega porabiti za najem kočije, zato je kovček vrgel na kup desk in sva šla peš naprej v iskanju nekoga iste vere. Kmalu sva našla brata Chamberlaina, ki naju je odpeljal k sebi domov.«
GSAM 267Konferenca v Rocky Hillu, Connecticut
GSAM 267.2Ta konferenca je potekala v Rocky Hillu, zborovalnica pa je bila velika, nedokončana soba v hiši brata Beldena. Naslednji izvleček iz pisma, ki ga je pastor White napisal S. Howlandu, podaja nekaj zanimivih podrobnosti o srečanju:—
GSAM 267.3»20. aprila [1848] je brat Belden poslal svoj voz v Middletown po nas in po razpršene brate v tem mestu. Prišli smo k njemu [v Rocky Hill] okoli četrte popoldne, in čez nekaj minut sta prišla brata Bates in Gurney. Tisti večer smo imeli srečanje, na katerem nas je bilo okoli petnajst. V petek zjutraj so prihajali bratje, dokler nas ni bilo okoli petdeset. Ti niso bili vsi v celoti v resnici. Naše srečanje tisti dan je bilo zelo zanimivo. Brat Bates je jasno razložil zapovedi, njihov pomen pa so poudarila močna pričevanja. Beseda je utrdila tiste, ki so že bili v resnici, in prebudila tiste, ki se še niso popolnoma odločili.«2
GSAM 267Povabljeni v okrožje Oswego, N.Y.
GSAM 267.4Zaradi razširjanja brošure pastorja Batesa med adventisti so ljudje v drugih zveznih državah začeli spoštovati soboto. Hiram Edson iz Port Gibsona v zvezni državi New York je napisal pismo, v katerem je pastorja in gospo White ter druge povabil, naj se avgusta 1848 udeležijo konference tistih, ki spoštujejo soboto, v Volneyju v okrožju Oswego. Dejal je, da so bili bratje na splošno revni in da ne more obljubiti, da bodo veliko prispevali h kritju stroškov. Pastor White je prejel 40 dolarjev za delo na travniku. Del tega zneska je porabil za nakup nujno potrebnih oblačil, preostanek pa je porabil za pot do Volneyja in nazaj.
GSAM 268.1Ta konferenca v zahodnem delu New Yorka je potekala v lopi za kočije gospoda Arnolda. Prisotnih je bilo okoli petintrideset oseb, vseh, ki jih je bilo mogoče zbrati v tem delu države, a le komaj dva sta se strinjala. Vsak je vztrajno zagovarjal svoja stališča in trdil, da so v skladu s Svetim pismom. Vsi so bili nestrpni, da bi izrazili svoja prepričanja in jih oznanjali. Povedali so jim, da pastor White in njegova žena nista prišla od daleč, da bi jih poslušala, ampak da bi jih poučila o resnici. Gospod Arnold je trdil, da je tisoč let iz Razodetja 20 že minilo in da je tistih sto štiriinštirideset tisoč, omenjenih v Razodetju, tistih, ki so bili obudeni ob Kristusovem vstajenju.
GSAM 268Gospod Arnold nasprotuje zakramentom
GSAM 268.2Ko so bili simboli našega umirajočega Gospoda pred to skupino in ko so se pripravljali na spomin na njegovo trpljenje, je gospod Arnold vstal in dejal, da ne verjame v to, kar nameravajo storiti – da je Gospodova večerja nadaljevanje pashe in naj bi se obhajala le enkrat na leto.
GSAM 268.3Te čudne razlike v mnenjih so gospo White močno obremenile. Dobro je vedela, da se gospod Arnold moti, in velika žalost je stiskala njeno dušo, saj se je zdelo, da je Bog razžaljen. Nekateri so se bali, da umira; toda pastorji Bates, White, Chamberlain, Gurney in Edson so molili zanjo, in Gospod je usmiljeno uslišal molitve svojih služabnikov, tako da je spet oživela. Njo je obdajala nebeška luč in kmalu se je odmaknila od zemeljskih stvari. V tem stanju so ji bile razkrite nekatere zmote prisotnih ter resnica v nasprotju s temi zmotami, kar je pokazalo, da so bila ta neskladna stališča, za katera so trdili, da so v skladu s Svetim pismom, v resnici le v skladu z njihovim razumevanjem Svetega pisma in da morajo opustiti svoje zmote ter se združiti v sporočilu tretjega angela. Srečanje se je končalo veličastno; resnica je zmagala. Tisti, ki so zagovarjali te čudne razlike v mnenjih, so priznali svoje zmote in se združili v sedanji resnici sporočila tretjega angela, in Bog jih je močno blagoslovil.
GSAM 269Vizija s čudovito uporabo Svetega pisma
GSAM 269.1Naslednji opis tega srečanja je podal gospod Alexander Ross 4. januarja 1884, ki je bil eden od petintridesetih udeležencev tega majhnega zborovanja. Dejal je:—
GSAM 269.2»Sestra White se je med videnjem dvignila na noge in v levo roko vzela družinsko Sveto pismo; knjiga je bila običajne velikosti. Medtem ko jo je držala odprto visoko, ne da bi gledala vanjo, je z desno roko listala od besedila do besedila in, ko je prst položila na svetopisemski odlomek, ga je ponovila. Pogledal sem na mnoge odlomke, da bi videl, ali ponavlja tistega, na katerega je pokazala. Vsak odlomek sem si ogledal jaz ali pa si ga je ogledal kdo izmed prisotnih. V vsakem primeru ni le ponovila odlomka, na katerega je pokazala, ampak je to storila, medtem ko so njene oči gledale navzgor in v nasprotno smer od Svetega pisma. Prav ti odlomki, ki jih je ponovila, so ovrgli napačne teorije sobotnikov, zbranih v Volneyju avgusta 1848, in nas spodbudili, da smo se združili v resnici.«
GSAM 269.3Resnično, težko bi bilo prepričati koga, ki se ne bi odrekel napačnemu nauku, popravljenemu v takšnih okoliščinah z jasnimi odlomki iz Svetega pisma, citiranimi na ta izjemen način. Ta skupina sobotnikov v okrožju Oswego je, potem ko so bile njihove zmote na ta način popravljene in so se združili v resnici, odšla s tega srečanja, da bi širila luč drugim. Rezultati so nedvomno dokazovali, da je šlo za Božje delo. Satan je vedno pripravljen razdeljevati, motiti in razpršiti, s kakršnimi koli sredstvi, ki jih lahko uporabi. »Bog ni Bog nereda, ampak miru, kakor po vseh zborih svetniških.«3
GSAM 270Čudežni primeri ozdravljenja
GSAM 270.1Po prej omenjeni konferenci so potekala srečanja v okrožju Madison, v Port Gibsonu, Port Byronu in v New Yorku. Sledilo je splošno srečanje v Connecticutu. Na nekaterih od teh krajev se je Gospod zelo približal svojim služabnikom, in zdravilna moč Velikega zdravnika je prišla nad bolnike v odgovor na goreče molitve njegovega ljudstva, ko so sledili pravilu, določenemu v Jakobovem pismu.4 Celo osebe, ki so jih zdravniki razglasili za brezupne, so bile ozdravljene svojih bolezni. Dogodki takšne narave so se od leta 1845 pogosto ponavljali v različnih časih.
GSAM 270Pionirji prenašajo težave
GSAM 270.2Pastor White je v reviji Review and Herald z dne 5. februarja 1880, ko je govoril o tistih pionirskih časih, dejal:—
GSAM 270.3»V naših zgodnjih prizadevanjih smo trpeli lakoto zaradi pomanjkanja primerne hrane in mraz zaradi pomanjkanja primerne obleke. Odrekli smo se celo življenjskim potrebščinam, da bi prihranili denar za stvar Božjo. Hkrati pa smo se strašno izčrpavali, da bi opravili ogromno delo, ki se je zdelo potrebno pri pisanju, uredništvu, potovanjih in pridiganju od države do države.«
GSAM 270.4Leto 1848 je bilo pomembno ne le v zgodovini adventizma, temveč tudi politično. Resnice sporočila tretjega angela so bile zelo jasno opredeljene, pot pa se je odpirala v različne smeri za napredek dela. V tem času so dogodki v moralnem in političnem svetu dobivali obliko, ki je bila namenjena ponovnemu vzbujanju pozornosti študentov preroštev. Ne le da je med narodi Starega sveta vladala velika zmeda, ampak so se v Hydesvillu, okrožje Wayne, New York, začele pojavljati oblike sodobnega spiritizma, za katere so študenti Svetega pisma trdili, da morajo biti »duhovi hudičev, ki bodo zbrali narode zemlje v bitko na dan Gospodov«.
GSAM 271Zmeda med narodi leta 1848
GSAM 271.121. februarja 1848, ko so se okoli francoskega kralja Ludvika Filipa zbrali njegovi dvorjani, je rekel: »Še nikoli nisem bil tako trdno zasidran na prestolu cesarstva kot nocoj.« V mraku naslednjega večera, oblečen v »mornarsko jakno« in preoblečen v najetega kočijaža, je pobegnil izza mestnih obzidij Pariza, da bi poiskal zatočišče za svojo osebno varnost. Razlog za to veliko in nenadno spremembo naj bi bil nek njegov korak v prid papeški uzurpaciji, ki je užalil njegove podanike in vojake. Tisti dan je v Parizu zaključil veliko vojaško pregledovanje francoske vojske; ko so orožje zložili, se je umaknil v palačo, ko je nenadoma majhen deček skočil na top, mahal s trikolorno zastavo in kričal: »Dol s papežem! DOL S PAPEŽEM!!« Vojaki so prevzeli klic, ki se je hitro širil po vrstah in postajal vse glasnejši, dokler se mu ni pridružil še klic: »IN DOL S KRALJEM!« V nekaj urah je bil ves Pariz prizorišče divje zmede. Vojaki, z orožjem v rokah in v spremstvu množice, so drli proti kraljevi palači. Ko je bil kralj obveščen o nemirih, je hitro pobegnil v preobleki.
GSAM 271Države, vpletene v boj
GSAM 271.2Vrenje in nemiri v Franciji so se hitro razširili v druge države. Prusijo, Hannover, Sardinijo, Sicilijo, Neapelj, Benetke, Lombardijo, Toskano in Rim je zajel isti duh množice. V treh mesecih je bila vsa Evropa v nemiru, več kot trideset cesarstev in kraljestev pa je bilo v največjem kaosu. Na ulicah so goreli prestoli, kralji in cesarji so bežali in se skrivali iz strahu, da bi izgubili življenje. Politiki so napovedovali, da bo prišlo do splošne revolucije vlad po vsem svetu.
GSAM 272.1Mnogi adventistični pastorji, ki še niso slišali za sporočilo tretjega angela, so videli to zmedo in domnevali, da gre za zbiranje narodov za »vojsko tistega velikega dne Boga, Vsegamogočnega«.5
GSAM 272Odkritje sporočila o zapečatenju
GSAM 272.2Ravno v tem času so adventisti sedmega dne iz Svetega pisma spoznavali, da je sobota četrte zapovedi znamenje ali pečat živega Boga in da je prišel čas za razglasitev sporočila o pečatenju iz Razodetja 7,1–4, zato so iskali načine in sredstva, kako to sporočilo prenesti ljudem. Medtem ko so se pripadniki Cerkve sedmega dne pripravljali na to delo, so adventisti prvega dne govorili: »S svojim sporočilom o pečatenju ste prepozni, saj sta bitka velikega dne in dejanski prihod Gospoda že pred vrati.«
GSAM 272Nemiri so se nenadoma umirili
GSAM 272.3Približno tri mesece kasneje se je nemir med narodi umiril; vendar ne zaradi rešitve njihovih pritožb, ampak na način, ki ga niti novinarji sami niso mogli pojasniti. O tem nemiru je Horace Greeley v časopisu New York Tribune dejal: »Za vse nas je bilo veliko čudo, kaj je tako nenadoma sprožilo tisto zmedo med narodi; še večje čudo pa je, kaj jo je ustavilo.«
GSAM 272Senator Choate o razmerah v Starem svetu
GSAM 272.4Pridemo do leta 1851 in ugotovimo, da se je senator Choate v govoru pred Kongresom Združenih držav skliceval na razmere v Starem svetu in dejal:
GSAM 272.4»Kakšno je to stanje in kakšen je ta vidik, nad katerim se zdijo ležati sence, oblaki in tema, popolnoma razumete; kako popolnoma nestabilno je. Zdelo se mi je, kot da bi kraljevi privilegiji, človekove pravice in nakopičena zamera tisočih let hoteli potegniti meč za spopad, v katerem bo kri tekla, kakor v apokaliptični viziji, ‚do uzde konj‘, in v katerem bo izumrla cela človeška rasa; v katerem bo veliki zvon časa odbil novo uro; v katerem bo sama družba preizkušena z ognjem in jeklom, ali je po naravi in po Bogu narave ali ne.«
GSAM 273»Pričevanje« z dne 18. novembra 1848
GSAM 273.1Medtem ko so tisti, ki so trdili, da je to nemirno obdobje med narodi leta 1848 napovedovalo prihod Gospoda, doživeli grenko razočaranje, kako je bilo z adventisti sedmega dne, ki so trdili, da je zdaj prišel čas, da se ljudem predstavi »pečat živega Boga«? V odgovor navajamo odlomek iz brošure, ki jo je januarja 1849 izdal pastor Joseph Bates. Ko govori o dogodku, ki se je zgodil 18. novembra 1848, pravi:—
GSAM 273.2»Majhna skupina bratov in sester se je zbrala na srečanju v Dorchesterju, blizu Bostona v zvezni državi Massachusetts. Preden se je zborovanje začelo, smo nekateri preučevali nekatere točke v sporočilu o pečatenju; obstajale so razlike v mnenjih glede pravilnosti razlage besede ‚vzpenjajoči se‘ itd., in ker smo malo prej na konferenci v Topshamu [Maine] objavo tega sporočila vključili v molitve, način objave pa se ni zdel dovolj jasen, smo se zato soglasno odločili, da vse prepustimo Bogu. Potem ko smo nekaj časa preživeli v iskreni molitvi za razsvetljenje in navodila, je Bog sestri White v videnju podal naslednje.«
GSAM 273.2Citiramo besede, kot jih je izrekla med videnjem:—
GSAM 274Besede, izrečene v videnju
GSAM 274.1»Kje se je pojavila luč? Naj nam tvoj angel pokaže, kje se je pojavila luč. Začelo se je z majhnim, ko si dajal eno luč za drugo. Pričevanje in zapovedi so med seboj povezani, ne morejo biti ločeni; najprej pride deset zapovedi, ki jih je dal Bog. Bil je zadovoljen, ko je njegov zakon začel močno naraščati in so se zapuščena mesta začela obnavljati. Iz šibkosti je postala močna zaradi iskanja njegove besede. Preizkušnja zanjo je trajala le kratek čas. To je pečat! Prihaja! Vstaja, začenši z vzhodom sonca. Kot sonce, ki je sprva hladno, se segreva in pošilja svoje žarke. Ko se je ta resnica pojavila, je bilo v njej le malo svetlobe, a se je povečevala. O, moč teh žarkov! Njena moč narašča. Največja teža in svetloba sta na tej resnici, saj traja večno, ko Sveto pismo ne bo več potrebno. Vzšla je tam na vzhodu; začela se je z majhno svetlobo, a njeni žarki so zdravilni. O, kako mogočna je ta resnica; je najvišja, ko vstopijo v obljubljeno deželo, a se bo še povečevala, dokler ne bodo postali nesmrtni. Začela se je ob sončnem vzhodu, nadaljuje svojo pot kot sonce, a nikoli ne zaide.
GSAM 274.2»Angeli zadržujejo štiri vetrove. Bog je tisti, ki zadržuje te sile. Angeli še niso popustili, saj še niso vsi svetniki zaznamovani. Ko se bo Mihael dvignil, bo ta stiska zajela vso zemljo. Saj so že pripravljeni, da udarijo. Zadržuje jih le to, da svetniki še niso zaznamovani. Da, razglašaj, kar si videl in slišal, in Božji blagoslov te bo spremljal. Poglejte! Ta vzpon je močan in postaja vse svetlejši in svetlejši.«6
GSAM 274.3Ko se je gospa White vrnila iz te vizije, je rekla svojemu možu:
GSAM 274.3»Imam sporočilo zate. Moraš začeti tiskati majhen časopis in ga pošiljati ljudem. Naj bo sprva majhen; toda ko ga bodo ljudje prebrali, ti bodo poslali sredstva za tiskanje, in že od samega začetka bo uspešen. Pokazano mi je bilo, da se bo iz tega majhnega začetka razširil kot potoki svetlobe, ki bodo obkrožili ves svet.«
GSAM 275Dvomljivo s človeškega vidika
GSAM 275.1Te napovedi so bile podane leta 1848 v zvezi z vzponom in širjenjem resnice o soboti. Če bi takrat gledali na situacijo s človeškega stališča, bi razum rekel: »Ta napoved se nikoli ne bo uresničila.« Nekdo je kmalu po tem, ko je bila napoved podana, rekel enemu od naših delavcev: »Potrebovali boste 144.000 let, da naredite tisto, kar nameravate.« »Kaj!« bi rekli, »trije pridigarji – pastor White in njegova žena ter pastor Bates – vsi brez denarja, z manj kot sto privrženci, ki so vsi brez sredstev, odhajajo z nekaj sto izvodi osemdesetstranskega letaka o vprašanju sobote, da bi vsemu svetu prinesli opozorilno sporočilo! Nesmiselna domneva!« Medtem ko so tisti, ki so tako razmišljali, rekli: »Nemogoče!«, je vera v sporočilo in pričevanje o zagotovljenem uspehu rekla: »V imenu Izraelovega Boga se bo to zgodilo! In z zaupanjem v njegovo moč se mora to zgoditi!«
GSAM 275Kako je bil natisnjen prvi časopis adventistov sedmega dne
GSAM 275.2Od trenutka, ko je bilo podano pričevanje o založniškem delu, so tisti, ki so spoštovali sedmi dan, darovali mnoge molitve, da bi Gospod odprl pot za tiskanje »majhnega časopisa«. Največji problem je bil denar, s katerim bi zagotovili izdajo prve številke. Junija 1849 je pastor White imel priložnost pokositi štirideset akrov travniškega mačjega repa z ročno koso po petinsedemdeset centov na akr; tako je lahko izdal prvo številko tega majhnega časopisa. Morda ni odveč, da na tem mestu vstavimo faksimile prve strani tega majhnega časopisa. Bralec bo v prvem stolpcu opazil besede pastorja Whitea, kjer pravi: »Pot za začetek dela se je odprla šele zdaj.« Vidite lahko tudi, da je bila prav njegova žrtvovalnost tista, ki je »odprla pot«.
GSAM 276Gospa White o prvih izdajah
GSAM 276.1Gospa White o začetkih založniškega dela pravi:—
GSAM 276.2»Moj mož je začel izdajati majhen list v Middletownu, osem milj od Rocky Hilla v Connecticutu, in pogosto je prehodil to razdaljo tja in nazaj, čeprav je bil takrat hrom. Ko je iz tiskarne prinesel prvo številko, smo se vsi sklonili okoli nje in s ponižnim srcem ter obiljem solz prosili Gospoda, naj svoj blagoslov položi na šibka prizadevanja svojega služabnika. Nato je časopis naslovil na vse tiste, za katere je menil, da ga bodo brali, in ga v potovalni torbi odnesel na pošto. Vsako številko je prinesel iz Middletowna v Rocky Hill, in vedno, preden jih je pripravil za pošto, jih je razgrnil pred Gospodom ter ga v iskrenih molitvah, prepletenih s solzami, prosil, naj njegov blagoslov spremlja te tihe glasnike. Zelo kmalu so prišla pisma, ki so prinesla sredstva za izdajanje časopisa, in dobro novico, da se je veliko duš spreobrnilo k resnici.«7
GSAM 276Napoved podpore časopisu se je izpolnila
GSAM 276.3Z občutki, globljimi od zgolj zanimanja, predstavljamo prvo stran prvega časopisa, ki so ga izdali adventisti sedmega dne. Celoten zvezek časopisa The Present Truth je obsegal enajst številk po osem strani, vsaka s po dvema stolpcema. Bralno polje na strani je merilo štiri in pet osmin palca na osem palcev. Številki 1 in 4 sta bili natisnjeni julija, avgusta in septembra v Middletownu, Connecticut. Številke od 5 do 9 so bile natisnjene v Oswegu, New York, in so datirane z decembrom 1849 ter marcem, aprilom in majem 1850. Številka 11 je datirana z novembrom 1850 in je bila natisnjena v Parisu, Maine. V številki 6 je pastor White dejal: »Med izdajanjem prvih štirih številk je prispelo več kot dovolj denarja za plačilo časopisov. Uporabili smo ga za kritje naših stroškov za srečanja, ki smo se jih udeležili.« V letu 1849 so pod vplivom teh časopisov in pionirskega dela pastorja Batesa mnogi sprejeli sporočilo v Vermontu, Michiganu in drugih zveznih državah.
GSAM 278.1V nasprotju z neobetavnim položajem dela leta 1848 bomo preučili nekaj dejstev, kakršna so leta 1905, in tako bomo lahko bolje presodili o končnem izidu te zadeve, ali so imeli prav tisti, ki so nasprotovali skromnemu začetku sporočila, ali pa Bog nebes, ki je skozi svojo služabnico govoril o »naraščajoči« moči »zapečatitvenega« dela.
GSAM 278Napredek založniškega dela
GSAM 278.2Ta resnica se zdaj razglaša in tiska v približno štiridesetih vodilnih jezikih sveta. Namesto treh pastorjev jih je, če štejemo posvečene in licenčnike, več kot 600, poleg tega pa še na stotine drugih, ki delujejo kot zdravniki, svetovalci za Sveto pismo, učitelji in medicinski misijonarji. Literatura te verske skupnosti je zastopana v več kot petdesetih različnih periodičnih publikacijah, ki jih tiskajo v skoraj dvajsetih založbah v Evropi, Aziji, Afriki, Severni in Južni Ameriki, na otokih v Tihem oceanu ter v Avstraliji. V teh založbah se natisne več kot tisoč sto različnih knjig, brošur in letakov. Za pridobitev izvoda vsakega od njih, skupaj z letnimi naročninami na periodične publikacije, bi bilo potrebnih približno 340 dolarjev. Namesto zgolj sto pripadnikov jih je skoraj 100.000, ki se veselijo te resnice. Resnično, to sporočilo, podobno kot sonce, »vzhaja«, in lahko rečemo, v besedah pričevanja iz leta 1848: »O, moč teh žarkov!«
GSAM 278Razmere v narodih
GSAM 278.3Medtem ko se je sporočilo tako širilo, kakšno je bilo stanje narodov? Od takrat naprej smo v javnih časopisih pogosto naleteli na izjave o splošni vojni, ki naj bi kmalu izbruhnila v Evropi. Čeprav je tu prišlo do sporov in tam do izbruhov, je splošni »vihar« zadržan – »štirim vetrovom« ni dovoljeno pihati hkrati, »dokler niso Božji služabniki zaznamovani z Božjim pečatom«. Da so elementi sporov in vojne prisotni, a ne izbruhnejo, ker so zadržani, je vsem jasno.
GSAM 279.1Henry Ward Beecher je malo pred svojo smrtjo ohranjanje tako velikih vojsk v Evropi imenoval »vnaprejšnje odvzemanje življenjske krvi iz strahu, da bi se prelila«. Razmere med narodi, z njihovimi zamerami in sovraštvom ter njihovim grozečim odnosom drug do drugega, je primerjal z »mrtvo točko«, ki jo povzroča skupina moških, ki drug drugemu usmerjajo bodala v prsi, pri čemer se nihče ne upa udariti, iz strahu, da bi bil sam udarjen. »Ampak,« je rekel, »nekdo med njimi bo kmalu zagledal ugoden trenutek za udarec, in takrat bo prišlo do splošne pretepačine.«
GSAM 279Primerjava vojnega orožja
GSAM 279.2Od leta 1848 so bila izdelana vojna orožja, v primerjavi s katerimi bi se najboljša tistega časa danes štela za navadne igrače. Ameriško združenje »Peace Association« je ob pozivu k bogoslužjem za mir na nedeljo miru – 15. decembra 1895 – dejalo: »Čeprav je na eni strani opazen izrazit napredek civilizacije, pa na drugi strani med narodi potekajo večje priprave na vojno kot kdaj koli prej.«
GSAM 279General Miles o pripravah na vojno
GSAM 279.3General Nelson A. Miles je v govoru na množičnem zborovanju v Washingtonu, D.C., 12. januarja 1904 dejal:—
GSAM 279.4»V tej razsvetljeni dobi napredka ter inteligentne in izpopolnjene civilizacije bi radi verjeli, da so se bremena in nevarnosti vojne zmanjšale; a čeprav se zdi čudno, v svetovni zgodovini še nikoli ni bilo časa, ko bi se toliko bogastva zapravilo za priprave na vojno, niti ko bi bilo toliko milijonov usposobljenih, veščih in discipliniranih moških, oboroženih z najbolj uničujočim orožjem, odvzetih iz mirnih gospodarskih dejavnosti, kot je to v sedanjosti.«
GSAM 280.1A vihar vojne še vedno odlaša, medtem ko se delo zapečatenja nadaljuje.